Jedro

Tožeča stranka je imela vso pravico v odgovoru povedati oziroma opozoriti na neustrezno uredniško politiko toženca. Tožeča stranka je o spornih dogodkih v zvezi s komunalnim opremljanjem romskega naselja G. toženca tako kot ostale medije sproti obveščala, vendar toženec obvestil ni objavljal, torej je šlo za enostranski prikaz zadeve. Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je objektivno takšno, da lahko posega v pravico oziroma interes prizadetega, temu da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče, svoje videnje zadeve. Vprašanje resnice se v okviru inštituta pravice do popravka obravnava po metodi „naj se sliši tudi druga stran“. Na bralcih obvestil je, da presojajo, katera od obeh strani ima prav. Zahtevani popravek v obravnavani zadevi ni podan v nasprotju z opisano vsebino in samim namenom pravice do popravka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se sedaj glasi: „“Tožena stranka je dolžna v roku 48 ur po pravnomočnosti predmetne sodbe v mediju www.e... na način, določen z Zakonom o medijih, objaviti popravek oziroma odgovor tožeče stranke, ki se glasi: „STRASTI MED VPLETENIMI IN ŽUPANOM OKOLI KOMUNALNEGA OPREMLJANJA NASELJA G. SO POMIRJENE – SO PA POSAMEZNIKI, KI ŠE VEDNO VNAŠAJO NEMIR“ Občina K. in župan je vpletenim – torej vaščanom G., romskim prebivalcem G. in predstavnikom Krajevne skupnosti Š. v četrtek izročila pisno zavezo dogovora, ki so jo omenjene strani sklenile.

VAŠČANI ZAUPAJO ŽUPANU Kljub številnim zapisom, ki vsebujejo številne manipulativne informacije v zvezi s komunalnim opremljanjem romskega naselja G., prebivalci in vaščani G. stopili na stran župana in dnevno spremljajo izvajanje projekta.

Po številnih sestankih, ki smo jih imeli z vaščani G., Ž., Š. in K., so le ti uvideli, da so bili z neresnicami in manipulacijami zavedeni.

Podrobno in slikovno smo vsem razložili projekt komunalnega opremljanja romskega naselja in dokazali, da ne gre za širjenje romskega naselja, pač pa za komunalno opremljanje obstoječega naselja in tam že živečih 26 Romov. Zato so trditve, da gre za širjenje romskega naselja z 20-30 novimi gradbenimi parcelami neresnične, zagotovo pa nikakor ne gre za širjenje naselij proti industrijski coni in K. Dodajmo, da je občinski svet Občine K. potrdil investicijski program za investicijo na G. Prav tako je potrdil proračun Občine K., v katerem je ta investicija zajeta. Kasneje je občinski svet res sprejel sklep, da naj se na določenih parcelnih številkah ustavijo vse aktivnosti, vendar pa ni šlo za parcelne številke na območju romskega naselja G. Še več, na sami seji se je izpostavilo, da naj se najprej uredijo razmere danes tam živečim Romom, kar je natančno cilj te investicije. Kljub temu, da za izvedbo projekta ni bilo nobenih formalnih ovir, pa sem sklical še dodaten sestanek, tako s predstavniki KS Š., kot tudi s člani civilne iniciative, kjer jim je bil projekt podrobno predstavljen. Z izvedbo so udeleženci sestanka soglašali, pod pogojem, da se na območju ne naseljuje novih romskih družin, o čemer je bil sprejet tudi sklep.

Občinska uprava in župan torej spoštujemo vse formalne in zapisane dogovore, ki smo jih sklenili s prebivalci G. in predstavniki KS Š., s katerimi imamo redne kontakte in pogovore o izvajanju investicije.

Za konec naj dodam, da je iz teh dejanj jasno videti, da so bili nameni nekaterih posameznikov neiskreni, zavajajoči tako za vodstvo občine, kot same vaščane in zlonamerni v smislu sobivanja Romov in lokalnega prebivalstva.“

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 3.534,21 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v 48 ur po pravnomočnosti sodbe v mediju www.e... na način določen z Zakonom o medijih (ZMed) objaviti popravek oziroma odgovor tožeče stranke. V nadaljevanju sledi tekst popravka oziroma odgovora. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.767,95 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. V vsakem primeru pa naj ugodi zahtevi tožeče stranke za povrnitev vseh stroškov sojenja na pritožbeni in revizijski stopnji. Pritožba sodišču očita, da je bistveno kršilo določila pravdnega postopka, saj je glavno obravnavo opravilo 7. 5. 2014, sodba pa ima v uvodu in ob koncu datum 5. 6. 2015. Slednji datum pa ni označen kot datum pisne izdelave sodbe (drugi odstavek 324. člena ZPP). Ne drži stališče prvega sodišča, da se upravičena oseba do popravka oziroma odgovora o vsebini le-tega ne bi smela opredeliti do članka oziroma do medija. Pravica do popravka oziroma odgovora je ustavna pravica, odklonitev izjave pa izjema. Sklicuje se na zadeve I Cp 1618/2011, II Cp 674/2014, II Ips 257/2006, II Ips 2010/2008, II Ips 196/2005. Sodišče je odločitev oprlo na dve sodbi Vrhovnega sodišča (II Ips 361/2010 in II Ips 262/2011), na kateri je opozorila tožena stranka, vendar nista neposredno in nekritično uporabljivi v predmetnem primeru, saj obravnavani primer ni žaljiv. Sodišče je nadalje napačno interpretiralo zakonske določbe druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Ni mogoče trditi, da za sodišče sporni del zahteve v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in da v njem hkrati ne navaja nekaterih dejstev in okoliščin, s katerimi se z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjujejo navedbe v besedilu. Sodišče se ni opredelilo do primerov, ki jih je navajala tožeča stranka v vlogi z dne 29. 11. 2013, ko so bili objavljeni popravki oziroma odgovor, ki vsebuje mnenje o mediju, o odgovornem uredniku, avtorju ali o vsebini članka na sploh. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Oseba, ki zahteva objavo popravka oziroma odgovora samo s tem, ko zahteva takšno objavo, meni, da je medij deloval neetično, neodgovorno in enostransko. Tožeča stranka je z objavo popravka oziroma odgovora želela bistveno dopolniti navedbe v objavljenem besedilu. Sporni tekst je želel obvestiti bralce, da je medij prejel več sporočil za javnost, a jih ni objavil oziroma povzel ali kakorkoli omenil in jim sporočiti, da je bila objavljena le ena plat zgodbe, kar pomeni, da so za zapisom „stali“ določeni interesi. Verodostojnost medija ima vpliv na vprašanje, katera zgodba je bolj verjetna oziroma verodostojna. Posledično se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških. Ne glede na odločitev meni, da je sodišče toženi stranki neutemeljeno priznalo stroške v višini 504,00 EUR po tar. št. 3210 ZOdvT, saj se pritožba v konkretnem postopku ne vrača v odgovor nasprotni stranki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Glede pritožbenih navedb, da je bila v obravnavani zadevi glavna obravnava opravljena 7. 5. 2015, sama sodba pa nosi datum 5. 6. 2015, je pojasniti, da je prvo sodišče dejansko navedlo različna datuma, a je iz spisa razvidno, da se po 7. 5. 2015, ko je bila opravljena glavna obravnava in nato zapisanim datumom 5. 6. 2015 v postopku ni nič dogajalo in zato ni dvoma, da je šlo za očitno pisno pomoto v številki, očitana nepravilnost pa ni vplivala na samo odločitev sodišča. 5. Najprej je potrebno poudariti, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes (prvi odstavek 26. člena ZMed). Popravek se mora objaviti brez spremembe in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja (prvi odstavek 27. člena ZMed). Popravek oziroma odgovor se mora obravnavati kot celota, kar nadalje pomeni, da mora kot tak izpolnjevati pogoje in v primeru, da le del besedila pogojev ne izpolnjuje, pomeni, da jih ne izpolnjuje celota. Objava popravka je torej pravilo, odklonitev pa izjema, kar pomeni, da odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v primeru razlogov, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 8 prvega odstavka 31. člena ZMed.

6. Kot pravilno navaja pritožba v zadevi ni več dvomov o tem, da je lahko tožeča stranka temeljila svoj zahtevek tako na pravici do popravka kot na pravici do odgovora; da je dovolj že prizadetost pravice ali interesa in ni potrebno izkazati posledic te prizadetosti; da se resničnost v obvestilu oziroma popravku ne preverja, ker je bistvo pravica do popravka, da se sliši druga stran in da navedbe tožeče stranke v popravku oziroma odgovoru niso objektivno žaljive. V ponovljenem postopku se je sodišče moralo opredeliti le še do vprašanja, ali besedilo, ki je predmet zahtevka v delu „skrajno neodgovorno in enostransko s strani E... je, da ste kot medij vse izjave, tako kot ostali mediji, prejemali, vendar jih niste objavili. Objavili ste samo eno plat zgodbe, kar potrjuje neetično delovanje medija“. Prvo sodišče je v točki 18 obrazložitve sodbe ocenilo, da je citirani del popravka oziroma odgovora tožničino mnenje o objavljenem članku in mediju, kar je (upoštevaje, da v primeru, če le del besedila zahteve do popravka pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje) odklonilni razlog po drugi alineji 1. točke 31. člena ZMed. Sodišče se je pri tem sklicevalo na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 362/2014 in II Ips 261/2010. Že prvo sodišče je pojasnilo, enako pa sedaj tudi pritožba, da je bil zahtevek v navedenih dveh primerih zavrnjen v prvi vrsti zaradi žaljivosti popravka, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Pritožbeno sodišče je že v sklepu z dne 10. 9. 2014 pojasnilo, da besedilo popravka objektivno ni žaljivo. Po presoji pritožbenega sodišča, v nasprotju s stališčem prvega sodišča, se citirani del besedila nanaša na vsebino članka, ki ga je objavil toženec na www.e... Tožeča stranka je imela vso pravico v odgovoru povedati oziroma opozoriti na neustrezno uredniško politiko toženca. Tožeča stranka je o spornih dogodkih v zvezi s komunalnim opremljanjem romskega naselja G. toženo stranko tako kot ostale medije sproti obveščala, vendar toženec obvestil ni objavljal, torej je šlo za enostranski prikaz zadeve (tako kot jo je videla civilna iniciativa). Vsebina in namen pravice do popravka je ta, da se v primeru, ko je objektivno takšno, da lahko posega v pravico oziroma interes prizadetega, temu da možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda tudi svoje stališče, svoje videnje zadeve. Vprašanje resnice se v okviru inštituta pravice do popravka obravnava po metodi „naj se sliši tudi druga stran“ (audiator et altera pars). Na bralcih obvestil je, da presojajo, katera od obeh strani ima prav. Po mnenju pritožbenega sodišča zahtevani popravek v obravnavani zadevi ni podan v nasprotju z opisano vsebino in samim namenom pravice do popravka.

7. Po povedanem je ugotoviti, da ni podan nobeden od razlogov, ki omogoča odgovornemu uredniku, da objavo popravka zavrne, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje, na podlagi 358. člena ZPP spremenilo tako, da je zahtevku tožeče stranke ugodilo.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo o stroških vsega postopka na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožeča stranka je s svojim zahtevkom uspela, zato ji je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške tako na prvi stopnji kot pritožbene in tudi revizijske. Pritožbeno sodišče je odmerilo stroške tožeče stranke na 3.534,21. To so stroški nagrade za postopek in narok na prvi stopnji, za postopek z rednimi pravnimi sredstvi ter nagrada za postopek z revizijo, nagrada za narok na prvi stopnji, nagrada za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, potni stroški pooblaščenca, vse povečano za 22 % DDV.