Jedro

Življenjska stiska toženke in njenega moža ter dejstvo, da sta oba bolna, na obveznost plačila obratovalnih stroškov ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 200531/2013 z dne 12. 12. 2013 v celoti v veljavi, toženki pa je še naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v znesku 323,92 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da je toženka kot najemnica stanovanja P. v obdobju od junija 2012 do decembra 2013 tožnici kot upravnici navedene večstanovanjske stavbe dolžna povrniti plačane storitve in dobave oziroma stroške obratovanja.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka. Stanovanje (stroške zanj) bi redno plačala in plačevala, če bi imela denar, a ga nima. Še za življenje nima dovolj denarja. S težko bolnim možem živita v revščini, saj je tudi sama bolna. Vztraja, da je plačala najmanj 200,00 EUR, meni pa tudi, da je del vtoževanih računov zastaran.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP),(2) v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP(3) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bila pritožnica s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjena. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (v bistvenem so povzeta v tč. 1 te obrazložitve). Pritožbeno sodišče zato pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejstev (predvsem da toženka ni z ničemer dokazala (izkazala) plačilo najmanj 200,00 EUR), ni moglo in smelo upoštevati.

5. Sicer pa glede pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana življenjska stiska tožnice in njenega moža ter da sta oba bolna na obveznost plačila vtoževanih obveznosti ne vpliva; tega kljub razumevanju ni mogoče upoštevati. Pritožnica kakšnih upoštevnih procesnih kršitev ne zatrjuje, kakšnih procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti,(4) pa ni ugotovilo.

6. Glede zatrjevanega delnega zastaranja terjatev je že sodišče prve stopnje toženki pravilno pojasnilo neutemeljenost njenega ugovora zastaranja. Glede materialnopravne presoje pa toženkina obveznost plačila obratovalnih stroškov temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) in je izpodbijana odločitev tako materialnopravno pravilna.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj jih pritožnica ni uveljavlja.

(1) …..

(2) Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.

(3) Podčrtalo pritožbeno sodišče;

(4) Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.