Jedro

Vrhovo sodišče revizijo obravnava le v tistem delu, ki je naperjen zoper sodbo sodišča druge stopnje in ki revizijske razloge (ker pač revizijsko sodišče na nobenega ne pazi po uradni dolžnosti) uveljavlja obrazloženo. V konkretnem primeru revizija take graje ne vsebuje, saj je v celoti dobeseden prepis pritožbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.820,24 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je kot leasingojemalka s tožečo stranko kot leasingodajalko sklenila dve pogodbi o finančnem leasingu premičnin (vozil). Tožeča stranka je zaradi toženkine zamude pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je toženki naložilo v plačilo neporavnane obveznosti po obeh pogodbah. Toženka je zoper sklep ugovarjala, zato je sodišče o vtoževani terjatvi odločalo v pravdi. Tekom te je tožeča stranka poleg denarne terjatve uveljavljala še nedenarno terjatev: da ji mora toženka izročiti obe vozili.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86030/2009 z dne 24. 4. 2009 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti obdržalo v veljavi, zaradi česar je toženko zavezalo, da mora tožnici plačati 59.354,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2009, ji povrniti stroške izvršilnega postopka, ji izročiti osebni vozili Audi A 8 in Mercedez Benz 4 Matic ter ji plačati stroške pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje. Uvodoma pojasni, da se v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe v spisu, zlasti v odgovoru na tožbo, pripravljalnih vlogah in pritožbi. Nato povzame izreka sodb nižjih sodišč ter v celoti dobesedno ponovi vsebino pritožbe. Zaključi z ugotovitvijo, da je višje sodišče s tem, ko je pritožbo zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka ter predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo in odločitev v njeno korist. 5. Bistveni toženkini očitki (sodišču prve stopnje, v revizijo preneseni iz pritožbe) so: da je kršilo procesna pravila, ker ni izvedlo vseh dokazov tožene stranke - da ni odločalo o vseh njenih dokaznih predlogih; da izpodbijana sodba nima razlogov o ugovorih tožene stranke, zlasti o nepravilnem zastopanju tožeče stranke, saj je predlog za izvršbo vložil le eden od zakonitih zastopnikov in bi ga moralo sodišče zavreči; da je izrek nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju ter pomeni oškodovanje toženke, saj je z njim materialnopravno zmotno odločeno, da mora tožnici izplačati vse obroke po pogodbah z obrestmi in ji hkrati izročiti obe vozili; da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko ugotavlja, da je skoraj 70 let stara toženka brez vozniškega dovoljenja uporabnica dveh prestižnih vozil, ki sta predmet leasinga; da bi se z zavrnitvijo zahtevka finančnim hišam onemogočilo sklepanje fiktivnih pogodb, ki so nezakonite in nemoralne.

6. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj jo zavrne. Opozarja, da so trditve o tem, da prvostopenjsko sodišče ni odločilo o vseh dokazih in jih ni izvedlo, nekonkretizirane in nesposobne za obravnavo. Sicer konkretiziran očitek o pomanjkljivostih pri zastopanju tožeče stranke je neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje zavrnitev tovrstnega ugovora obrazložilo. Ne drži niti, da bi bil izrek prvostopenjske sodbe sam s seboj v nasprotju ali nerazumljiv ter da bi bil za toženko škodljiv. Odločitev je materialnopravno pravilna, temelji na pogodbi o leasingu in splošnih pogojih, ki so njen sestavni del. Toženkin zaključek, da bo tožeča stranka obogatena na njen račun, češ da bo prejela denar in vozila, je zmoten: tožeča stranka mora vrnjena vozila prodati in opraviti p.i. obračun leasinga ter morebitni presežek kupnine nad terjatvijo vrniti toženi stranki oziroma terjatev do nje zmanjšati za kupnino. Zanika, da bi bili pogodbi fiktivni in prereka toženkino trditev, da vozil zaradi starosti ni mogla prevzeti, saj iz prevzemnih zapisnikov izhaja ravno nasprotno.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da je revizija samostojno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in da to sodbo revizijsko sodišče preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP1). Zato toženka ne more uspeti s sklicevanjem na navedbe, ki jih je podala v odgovoru na tožbo in v pripravljalnih vlogah. Uspeti ne more niti s sklicevanjem na navedbe, ki jih je podala v pritožbi, pa tudi ne tako, da jih v reviziji ponovi. Te trditve namreč pomenijo grajo sodbe sodišča prve stopnje in jih je presojalo že pritožbeno sodišče ob odločanju o utemeljenosti njene pritožbe2. 9. Vrhovo sodišče revizijo obravnava le v tistem delu, ki je naperjen zoper sodbo sodišča druge stopnje in ki revizijske razloge (ker pač revizijsko sodišče na nobenega ne pazi po uradni dolžnosti) uveljavlja obrazloženo. V konkretnem primeru revizija take graje ne vsebuje, saj je v celoti dobeseden prepis pritožbe. Na pritožbene trditve pa je odgovorilo že pritožbeno sodišče. K tem odgovorom, ki jih tožeča stranka povzema v odgovoru na revizijo, ni česa dodati. Čeprav je toženka očitek o procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov uveljavljala popolnoma nekonkretizirano, in pritožbenemu sodišču nanj zato sploh ne bi bilo treba odgovarjati, je pojasnilo, da je opustilo le dokaz z zaslišanjem toženke in sicer zato, ker se vabilu na zaslišanje ni odzvala. Na trditev o postopkovni kršitvi v zvezi z zastopanjem tožeče stranke pri vložitvi predloga za izvršbo je odgovorilo, da je bila kršitev med postopkom sanirana. Obrazložilo je tudi, da ni in zakaj ni sodba sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter nazadnje s pravilnimi razlogi zavrnilo kot neutemeljene razloge, zaradi katerih naj bi bila odločitev materialnopravno zmotna, to je, da je skladna z relevantnim pogodbenim pravom (pogodbama o leasingu in splošnimi pogoji kot sestavnim delom pogodb).

10. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Toženka je z revizijo propadla, zato je dolžna tožeči stranki, ki je v revizijskem postopku uspela, povrniti stroške, ki jih je ta utrpela v tem postopku (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skladno z Odvetniško tarifo jih je Vrhovno sodišče odmerilo na v izreku naveden znesek, ki ga sestavljajo nagrada za sestavo odgovora, povečana za 22% davek na dodano vrednost in pavšal v višini 20,00 EUR za materialne izdatke.

1 Procesni predpis, ki ga je revizijsko sodišče uporabilo v tej zadevi, je ZPP-D. Tedaj veljavna novela ZPP-E namreč v tretjem odstavku 125. člena določa, da se postopek, ki se je začel pred njeno uporabo, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona (torej novele ZPP-E), če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V konkretnem primeru je bila prvostopenjska sodba izdana v času uporabe ZPP-D. 2 Glej na primer odločbe II Ips 197/2006, II Ips 14/2008, II Ips 11/2012, III Ips 51/2014, II Ips 20/2015, III Ips 84/2016, III Ips 73/2016 in druge.