Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnikom plačati skupno znesek 13.800,00 EUR in sicer četrtemu tožniku 2.600,00 EUR, ostalim pa po 2.800,00 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, pri tem pa toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 1.291,09 EUR.
2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da odločitev temelji na naslednjih ugotovitvah: tožniki živijo v hiši, ki je 26 m stran od ceste G1-1 (Miklavž - Hajdina v smeri mejnega prehoda Gruškovje); do preusmeritve prometa na avtocesto v letu 2009 je bila obremenjena z gostim prometom, ki se je po letu 1992 postopoma povečeval; mejne vrednosti hrupa so bile v vseh kritičnih letih v nočnem in večernem času, v letu 2006 pa tudi v dnevnem času, nad dovoljenimi mejami, določenimi z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju Uredba); tožniki so bili prekomernemu hrupu izpostavljeni 32,5 mesecev; na hiši tožnikov je bila pasivna protihrupna zaščita s strani toženke dokončana po preusmeritvi prometa na avtocesto; hiša tožnikov ima na cesto obrnjena okna spalnice, kuhinje ter poslovnih prostorov; vsi tožniki (razen četrtega tožnika, ki je bil kot dijak deloma odsoten v času pouka) so se zadrževali doma, saj sta druga tožnica in tretji tožnik upokojenca, prvi tožnik in peta tožnica pa sta zasebno dejavnost opravljala doma. Ni bistvena primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju. Ugotovitve o preseganju kritičnih obremenitev po tedaj veljavnem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) dajejo podlago za sklep, da ugotovljena škoda presega običajne meje. Višina odškodnine je odmerjena na podlagi objektiviziranih okoliščin, ki so se oblikovale v sodni praksi in ne odstopajo od odškodnin, prisojenih v primerljivih zadevah (npr. zadeve II Ips 257/2010 in II Ips 417/2011).
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Njeno dopustitev predlaga glede vprašanj pravilnosti zapolnitve pravnega standarda imisij hrupa od cestnega prometa, upoštevaje, da so pri hiši tožnikov imisije presegale (normalne) običajne meje le v nočnem času, oziroma pravilnosti zapolnitve navedenega pravnega standarda z vidika pravilne uporabe tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), pri čemer o tem pravnem vprašanju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, sporna odločitev pa kaže na neenotnost sodne prakse sodišč druge stopnje (navaja sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 651/2012 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2616/2014). Dopustitev revizije predlaga tudi glede vprašanja pravilne uporabe standarda pravične denarne odškodnine. Navaja še, da sodišči nista vsebinsko odgovorili na njen ugovor, da tožniki niso podali ustreznih navedb in dokaznih predlogov o pravno odločilnih dejstvih za zapolnitev pravnega standarda imisij, ki presegajo običajne meje z vidika razmer ob primerljivih cestah v Republiki Sloveniji. Tega nista upoštevali niti pri odmeri odškodnine. Izostala je tudi dokazna ocena izvedeniškega mnenja, pridobljenega v podobni zadevi, iz katerega izhaja, da porast hrupa na cesti G1-1 ni bil nič posebnega v slovenskem merilu. Pri hiši tožnikov so bile le v nočnem času dosežene ali presežene kritične vrednosti. V letu 2009 pa tudi te niso bile presežene. Določba tretjega odstavka 133. člena OZ sploh ni bila uporabljena oziroma je bila uporabljena nepravilno. Tožniki niso navedli, kaj je običajno in kaj presežno. Sodišči sta to nedopustno premostili z uporabo Uredbe in izpovedbami tožnikov. Navaja še, da je zakonodajalec spremenil definicije posameznih vrednosti emisij.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).