Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 1.005.900,00 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka sodbe. V presežku (za 431.100,00 EUR z obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbe obeh pravdnih strank in stranskega intervenienta zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je 30-odstotkov soprispeval k nastanku škode, temveč vztraja, da je toženka (banka) 100-odstotno odgovorna za nastalo mu škodo.1 Sodiščema prve in druge stopnje sprva očita, da nista pravilno uporabili pravil o dokaznem bremenu. Vztraja, da s poštarjem ni imel dogovora, da mu pušča priporočeno pošto, ki terja podpis ob vročitvi, kar pred vrati novozgrajene hiše. Ker negativnih dejstev ni moč dokazovati, bi morala zatrjevani dogovor med tožnikom in poštarjem dokazati banka, česar pa ni uspela. Posledično banka ni izkazala razlogov za tožnikov soprispevek. Nadalje trdi, da je do škode prišlo šele po aktivnem ravnanju banke, ki je sredstva v gotovini izročila osebi, ki ni bil tožnik in ki ni imel tožnikovega pooblastila za dvig gotovine. V nadaljevanju našteva več ukrepov (zahtevo po PIN in davčni številki, SMS obvestilo idr.), ki jih je banka opustila za preprečitev škodnega dogodka, in predpise, ki jih je kršila2. Zatrjuje tudi kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. in 25. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini; (2) ali je toženka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede zatrjevane vsebine dogovora med poštarjem in tožnikom; (3) ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza zahtevanemu (tudi ustavnopravnemu) standardu obrazloženosti sodnih odločb (ki med drugim izkazuje, da je tožnik v postopku slišan) in standardu odločanja na stopnji prepričanja; ter (4) ali je odločitev sodišča druge stopnje v predmetni zadevi materialnopravno in procesnopravno pravilna.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 142/2019, II Ips 104/2012 in II Ips 73/2010 ter več zadev Višjega sodišča v Ljubljani. 2 Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-1), Zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1 in ZPPDen), Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP), Obligacijski zakonik in svoje Splošne pogoje.