Jedro

Ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006. Tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je upravna izvršba po sklepu o dovolitvi izvršbe št. 06113-310/2006-32-8103 z dne 13. 6. 2007, ki je bila nadaljevana 15. 9. 2011 in 27. 9. 2011, delno opravljena, ter da dosedanji stroški upravne izvršbe znašajo 50.000,00 EUR (1. točka izreka); da je zavezanec A.A. dolžan v roku 30 dni po vročitvi sklepa plačati ta znesek (2. točka izreka); da bo glede stroškov dokončanja izvršbe po drugi osebi zavezancu izdan poseben sklep o stroških (3. točka izreka); ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (4. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da zavezanec A.A. s.p. sam v odrejenem in naknadnem roku ni izvršil odrejenega dejanja po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, zato je organ po predhodni najavi v maju in juniju 2008, pričel z upravno izvršbo po drugi osebi. Izvršba po drugi osebi je izvajala pogodbena izvajalka B.B. s.p., vendar je bila izvršba po drugi osebi 14. 6. 2008 do nadaljnjega prekinjena. Nadaljevala se je 15. 9. 2011, 27. 9. 2011 ter 28. 9. 2011, po predhodnem obvestilu z dne 6. 9. 2011. Pogodbeni izvajalec je bil A. d.o.o., glede na sklenjeno pogodbo o prevzemu in odvozu odpadkov št. 2522-11-100023 z dne 1. 9. 2011, ki je za stroške priprave na izvršbo, prihod in odhod iz mesta izvršbe in za opravljeno delo izstavil račun št. 1110043 z dne 30. 9. 2011, v znesku 50.000,00 EUR. Stroški pogodbenega izvajalca za čas 15. 9. 2011, 27. 9. 2011 ter 28. 9. 2011, sestavljajo stroški opravljenih storitev po pogodbi in odvoz skupne količine 161.100 kg odpadne plastike, od tega 12.360 kg delcev plastike s klas. št. 12 02 05 in 149.780 kg plastične embalaže s klas. št. 15 01 02. Vse dni je bila prisotna policija PP Krško, ki računa za opravljene storitve še ni predložila. Z dosedanjo izvršbo v letu 2008 je bila odstranjena skupna količina 529.860 kg odpadne plastike. Z izvršbo v septembru 2011 je bila odstranjena skupna količina odpadkov v količini 161.100 kg. Skupna količina znaša po dveh opravljenih izvršbah po drugi osebi 690.960 kg odpadne plastike, kar pomeni približno ¼ odpadne plastike, glede na celotno površino, kjer je odpadna plastika nepravilno odložena oziroma neustrezno skladiščena. Cene v računu z dne 30. 9. 2011 so v skladu s pogodbo o prevzemu in odvozu odpadkov. Vsi stroški, ki nastanejo v zvezi z izvršbo, bremenijo zavezanca v inšpekcijskem postopku, ne le stroške samega odstranjevanja odpadkov, temveč tudi stroški priprav na izvršbo, stroški transporta in čakalne dobe oziroma stojnine med delom, stroški grobe sanacije odlagalnih mest, stroški tehtanja pri prevzemnikih ter stroški začasnega skladiščenja. Po 117. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Zavrača navedbe o preuranjeni izvršbi glede na predlagani odlog izvršbe. Obrazlaga, da v zadevi obstajata dve odločbi o inšpekcijskem ukrepu, osnovna odločba z dne 11. 5. 2006 ter dopolnilna odločba z dne 23. 7. 2009. Predmetni postopek je vsebinsko povezan z 2. točko izreka osnovne inšpekcijske odločbe z dne 11. 5. 2006 in izvršilnim dovolilnim sklepom z dne 13. 6. 2007, neposredno pa se nanaša na izvršilni sklep o stroških izvršbe z dne 11. 4. 2012. Pritožbene navedbe, da je bila izvršba izvedena nezakonito, ne držijo.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker se je upravna izvršba začela, ne da bi bilo prej pravnomočno odločeno o predlogu za njen odlog. Poleg tega tožnik ni prejel nobenega potrdila s specifikacijo, kaj mu je bilo v kritičnih dneh dejansko odpeljano z navedene lokacije. Izpodbijani sklep samo povzema v obrazložitvi, da je šlo za odpadni material in sicer 161.100 kg odpadne plastike, od tega 12.360 kg delcev plastike s klas. št. 12 01 05 in 149.780 kg plastične embalaže s klas. št. 15 01 02. Takšno klasifikacijsko številko imajo resda odpadki, ki pa nimajo nič s tem, kar je bilo tožniku v kritičnih dneh dejansko odpeljano. Tožniku je bil odpeljan material – surovine, pakiran v vreče, kot je razvidno iz slikovnih prilog. Inšpekcija ni z ničemer dokazala, kaj je bilo dejansko odpeljano, zato bi bilo treba to ugotoviti s pomočjo zaslišanja prič, tožnika, njegove žene in izvajalcev izvršbe ter predstavnika pravne osebe, ki je od izvajalca odvoženo prejel. Dejansko stanje je glede tega ugotovljeno zmotno in nepopolno. Zavezanec je inšpekciji že večkrat pisno sporočil, da na lokaciji niso smeti in navlaka, temveč surovine, namenjene nadaljnji predelavi ter bi slednja morala najprej ugotoviti pravo vrsto navedenih stvari, nato proučiti, ali je potrebno za posest takšnega materiala kakšno dovoljenje, kot tudi ali tožnik takšno dovoljenje ima. Če tožnik dovoljenje ima, ali pa ga ne potrebuje, je vendar pomembna okoliščina, saj je bil v takšnem primeru odvoz neupravičen in s tem tudi stroški, ki so predmet upravne izvršbe, odmerjeni brez pravne podlage. Brez specifikacije odvoženega po kvaliteti in vrsti tudi po višini ni moč preizkusiti izpodbijanega sklepa. Zmotno je stališče, da je bila izvršba opravljena po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi šlo za istovrstni material, kot je opredeljen v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, vendar pa toženka teh pomembnih okoliščin, navedenih v pritožbi ni upoštevala. Zmotna je tudi s strani toženke interpretacija odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012. Tožnikov s.p., iz katerega izvirajo obveznosti po sklepu o upravni izvršbi, je bil izbrisan iz registra AJPES, kar je v drugostopni odločbi nesporno ugotovljeno. Tožnik glede na navedeno po 18. členu Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) za navedene obveze ne odgovarja. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v upravnem sporu je sklep o stroških postopka, nastalih v postopku izvršbe po drugi osebi, ki se je izvajala na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06113-310/2006-32-8103 z dne 13. 6. 2007 in iz katerega v 1. točki izreka izhaja, da je zavezanec dolžan zagotoviti, da odpadno plastiko ter odpadno embalažo drugih povzročiteljev, v količini cca 360 ton, na parcelah št. 178, 336, 338, 623/3 in 339 k.o. …, odda pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov v roku do 1. 10. 2006, ter v 3. točki, da če zavezanec ne bo izpolnil naložene obveznosti, da bo po poteku roka to dejanje oziroma izvršbo na njegove stroške opravil pooblaščeni izvajalec.

Iz listin upravnega spisa, izpodbijanega sklepa in drugostopne odločbe izhaja, da je bil tožnik pravočasno in pisno obveščen o izvršbi, ki se je po pooblaščenem izvajalcu izvajala 15. 9. 2011, 27. 9. 2011 in 28. 9. 2011, ker je bilo predhodno v postopku ugotovljeno, da sam kot zavezanec obveznosti iz sklepa o dovolitvi izvršbe ni izpolnil. Pri izvajanju odvoza je bil tožnik prisoten, prav tako žena, ki jo predlaga za pričo, vendar na inšpekcijske zapisnike z dne 15. 9. 2011, 27. 9. 2011 in 28. 9. 2011, ob koncu izvršbe ni podal pripomb, podal pa jih tudi ni kasneje po izvedeni izvršbi, verodostojnosti zapisnikov pa ne v pritožbi ne v tožbi ne osporava. Sodišče zato ne more slediti njegovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, pač pa material – surovine, pakirane v vreče. Sodišče sledi organu, da so bili odpeljani delci plastike – klasifikacijska oznaka 12 01 05 ter plastična embalaža – klas. oznaka 15 01 02, glede na klasifikacijski seznam odpadkov iz Priloge 7, Uredbe o ravnanju z odpadki, kar je skladno z inšpekcijskimi zapisniki, torej odpadna plastika v vrečah, odpadna plastika, PVC folija, poliamid v vrečah, poliamid, kupi plastike. Vrsto odpeljanih odpadkov dokazujejo tudi evidenčni listi pošiljk odpadkov ter tehtalni listi. Po mnenju sodišča inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006. Vprašanje nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja glede odpeljanega materiala ob nespornem stanju postopka, da tožnik ni podal pripomb ob koncu oprave izvršbe v tej smeri, po mnenju sodišča ni podano, po drugi strani pa tudi ni predmet relevantnega dejanskega stanja pri sklepu o stroških postopka.

S 1. točko izpodbijanega sklepa je ugotovljeno, da so stroški izvršbe znašali 50.000,00 EUR. Pri presoji pravilnosti višine odmerjenega zneska sodišče ugotavlja, da tožnik zgolj pavšalno ugovarja odmerjeni višini (z navedbo: brez specifikacije odvoženega po kvaliteti in vrsti tudi po višini ni moč preizkusiti izpodbijanega sklepa). Višina stroškov je odmerjena na podlagi predloženega računa izvršitelja št. 21110043 z dne 30. 9. 2011, pogodbenega izvajalca B. d.o.o., ki je izvršilna dejanja opravil na podlagi pogodbe o prevzemu in odvozu odpadkov št. 2522-11-100023 z dne 1. 9. 2011 in se je v 2. členu te pogodbe zavezal, da bo opravil storitev prevzema in odvoza približno 150 ton odpadkov s klasifikacijskimi številkami 07 02 13, 12 01 05 in 15 01 02. Količina odpeljanih odpadkov je bila celo presežena, odpeljano je bilo namreč 161.100 kg odpadne plastike. Sodišče zato ocenjuje, da je tudi po višini izpodbijani sklep pravilen, odgovarja ceni za opravljeno količino odpeljanih odpadkov, za katero se je v pogodbi izvajalec dogovoril. Nadalje tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze – izvršilni naslov – odločba št. 06113-310/2006-7-8103 z dne 11. 5. 2006. V zvezi z nezakonitostjo oprave izvršilnih dejanj pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za odlog pa se sodišče sklicuje na obrazložitev drugostopne odločbe, da predlog za odlog izvršbe, na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 293. člena ZUP na izvršbo nima odložilnega učinka. Kolikor bi bilo v zadevi, po podanem predlogu za odlog o predlogu odločeno pozitivno, bi bila v tej posledici izvršena izvršilna dejanja nezakonito opravljena, tožnik pa bi bil upravičen do odškodnine. Ker pa je bil predlog za odlog izvršbe rešen negativno, izdana je bila tudi zavrnilna pritožbena odločba MOP z dne 7. 11. 2011, ter tožba tožnika v upravnem sporu zavržena kot nedopustna – sklep Upravnega sodišča RS št. I U 2269/2011 z dne 12. 11. 2012, pa se na ta razlog tožnik ne more uspešno sklicevati pri presoji sklepa o stroških postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.