Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, je treba revizijsko vrednost spornega predmeta ugotavljati ločeno za drugo tožnico in tretjega tožnika. Le-ta ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki med drugim naložilo, da mora plačati drugi tožnici 3.106.133 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.000.000 SIT od 1.1.2002 do 27.6.2003 po letni obrestni meri 13,5 %, od 28.6.2003 do 31.12.2003 po letni obrestni meri 17 % in od 1.1.2004 do plačila v višini letne predpisane obrestne mere zamudnih obresti, od ostalih zneskov, prisojenih iz naslova premoženjske škode, pa od dneva zapadlosti do plačila tako, kot izhaja iz izreka sodbe; tretjemu tožniku pa 6.645.180,50 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.000.000 SIT od 1.1.2002 do 27.6.2003 po letni obrestni meri 13,5 %, od 28.6.2003 do 31.12.2003 po letni obrestni meri 17 % in od 1.1.2004 do plačila v višini letne predpisane obrestne mere zamudnih obresti, od ostalih zneskov, prisojenih iz naslova premoženjske škode, pa od dneva zapadlosti, kot izhaja iz izreka sodbe. Višji zahtevek druge tožnice in tretjega tožnika je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama tožeče stranke in drugega stranskega intervenienta, med drugim razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede 106.133 SIT z obrestmi in 3.645.180,50 SIT z obrestmi in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem (glede denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prisojene drugi tožnici in tretjemu tožniku, vsakemu po 3.000.000 SIT in v zavrnilnem delu) je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu delu te sodbe je drugi stranski intervenient vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, in sicer drugi tožnici 2.000.000 SIT, tretjemu tožniku pa prav tako 2.000.000 SIT, podrejeno pa sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi bila za duševno trpljenje druge tožnice in tretjega tožnika v zvezi s poškodbo prve tožnice primerna odškodnina v višini po 2.000.000 SIT za vsakega.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Pri subjektivni kumulaciji, zlasti kadar gre za formalne sospornike, velja pravilo, da mora biti vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., ZPP). Drugi stranski intervenient z revizijo izpodbija odškodnino, ki je bila na nižjih stopnjah sojenja prisojena drugi tožnici in tretjemu tožniku, v višini 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT) za vsakega oškodovanca. Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, je treba revizijsko vrednost spornega predmeta ugotavljati ločeno za drugo tožnico in tretjega tožnika. Le-ta ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga, saj znaša 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT, drugi odstavek 367. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

Ker tožeča stranka v odgovoru na revizijo ni navedla nobenih relevantnih dejstev, odgovor na izredno pravno sredstvo ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato odločilo, da sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP).