Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči nižjih stopenj kršili materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in posledično pomanjkljivo (protispisno) ugotovili pravno relevantna dejstva, s tem ko nista upoštevali navedb toženca in listin v spisu, iz česar je nesporno izhajalo, da so sporne nepremičnine vsaj delno bile pridobljene odplačno, in sicer s skupnim premoženjem pravdnih strank (za ta znesek je bil najet kredit, ki se je odplačeval z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo skupno premoženje).

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanja: – Ali sta sodišči nižjih stopenj kršili materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in posledično pomanjkljivo (protispisno) ugotovili pravno relevantna dejstva, s tem ko nista upoštevali navedb toženca in listin v spisu, iz česar je nesporno izhajalo, da so sporne nepremičnine vsaj delno bile pridobljene odplačno, in sicer s skupnim premoženjem pravdnih strank (za ta znesek je bil najet kredit, ki se je odplačeval z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo skupno premoženje)?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati 19.207,41 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ugotovilo, da so nepremičnine z ID znakom ... skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež tožnice na teh nepremičninah 1/4 do celote. Ugotovilo je, da sta poslovna deleža v družbi A., d. o. o., v višini 5.000,00 EUR (29 % osnovnega kapitala) in 3.700,00 EUR (21 % osnovnega kapitala) skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na vsakem od poslovnih deležev eno polovico. V presežku je tožbeni zahtevek po tožbi in nasprotni tožbi zavrnilo. Odločilo je o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: – Ali lahko sodišče v sporu med bivšima zakoncema (zunajzakonskima partnerjema), ki se nanaša na ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem, upošteva ugovor enega zakonca, ki je v tem postopku »dolžnik«, da je odplačni pravni posel, ki ga je sam sklenil v času trajanja zakonske skupnosti s tretjo osebo (in se na podlagi tega sam kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo), pri čemer pa je tako pridobljeno aktivno premoženje bilo kupljeno s skupnim premoženjem, ugovarja navideznost (neveljavnost) takšnega posla, ki ga je sklenil s tretjo osebo, če so dejstva v zvezi s tem med pravdnima strankama (zunajzakonskima partnerjema) sporna ter ali lahko sodišče takšen sporen ugovor nato reši kot predhodno vprašanje v tej isti pravdi, v kateri tretja oseba sploh ni stranka postopka? – Ali sta sodišči nižjih stopenj grobo kršili materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in posledično pomanjkljivo (protispisno) ugotovili pravno relevantna dejstva, s tem ko nista upoštevali navedb toženca in listin v spisu, iz česar je nesporno izhajalo, da so sporne nepremičnine vsaj delno bile pridobljene odplačno, in sicer s skupnim premoženjem pravdnih strank (za ta znesek je bil najet kredit, ki se je odplačeval z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo skupno premoženje), s čimer sta zagrešili tudi bistveno kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s taksnim postopanjem pa tudi odstopili od že obstoječe sodne prakse Višjega sodišča in od siceršnje ustaljene sodne prakse, v skladu s katero spadajo v skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske (zunajzakonske) zveze in življenjske skupnosti zakoncev (zunajzakonskih partnerjev).

– Ali je sodišče v konkretnem primem zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (izdalo sodbo presenečenja) in nepravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 51. člena ZZZDR), in sicer s tem, da je toženčev dajatveni del tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi, s katerim je zahteval razdelitev skupnega premoženja v pravdi na način, da se mu izplača njegov ugotovljen delež na skupnem premoženju, obravnavalo tudi kot obligacijski zahtevek po 48. členu SPZ, kar je tudi sicer nepravilna materialnopravna podlaga, čeprav v zvezi s tem toženec ni podal niti ustreznega tožbenega zahtevka, niti trditvene in popolne dokazne podlage, sodišče pa mu tudi v okviru ustreznega razkritja (materialnega procesnega vodstva) tega ni omogočilo? – Ali sta sodišči nižjih stopenj, v konkretnem primeru ob upoštevanju določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR, kršili pravila procesnega dokaznega bremena (212. v zvezi s 7. členom ZPP) in v zvezi z navedenim, tudi pravila o materialnem dokaznem bremenu (215. člen ZPP), kar v končni posledici pomeni kršitev materialnega prava, s tem ko zahtevka tožnice že v trenutku, ko je postalo jasno, da z njene strani predlagani dokazi niso uspešni (dovolj kvalitetni) za prevalitev dokaznega bremena na toženca, nista zavrnili? – Ali zgolj predložitev izpisa iz e - poslovnega registra AJPES zadostuje za dokazovanje ključne tožbene trditve (v konkretnem primem o odplačni pridobitvi poslovnega deleža), ob upoštevanju, da se takšna tožbena trditev nanaša na strogo obličen pravni posel (ki mora biti sklenjen v obliki javne listine - notarskega zapisa) in se listina o tem pravnem poslu hrani v zbirki listin, do katere ima vsak, ki izkaže pravni interes, dostop? Ali tožnikovo ravnanje (kot v konkretnem), s tem ko vloži tožbo, ne da bi se prej na pravdo ustrezno pripravil, ob dejstvu, da ima ob izkazanem pravnem interesu (kar vložitev tožbe je), zmeraj pravico do vpogleda v zbirko listin in pridobitve podatkov iz zbirke listin, iz katere bi že pred pravdo lahko ugotovil, ali s tožbo sploh lahko pričakuje uspeh, pomeni ravnanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, zlorabo pravic po ZPP in tudi zlorabo pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave? – Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka in sicer kršitev 8. člena ZPP (ker je nevestno, neskrbno in samovoljno opravilo dokazno oceno), s tem ko je sledilo popolnoma neizkazani in nepopolni (polni vrzeli) izpovedbi tožnice, da sta s tožencem imela tudi po prenehanju zunajzakonske skupnosti še neke skupne prihranke, ki naj bi jih toženec porabil za nakup poslovnih deležev, na drugi strani pa tožencu očitalo, da v treh mesecih po prenehanju zunajzakonske skupnosti ni bil zmožen »prislužiti« 8.750 (pravilno 5.000,00 EUR) za dokapitalizacijo družbe? – Ali je potrebno v primeru, ko eden od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) uveljavlja zahtevek in naslova skupnih vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca (zunajzakonskega partnerja) postaviti tako ugotovitveni (s katerim se ugotovi obseg skupnega premoženja - skupne terjatve) kot tudi dajatveni zahtevek (ki dejansko pomeni že delitev), ali zadošča v tem primeru zgolj dajatveni zahtevek? Ali je v konkretnem primeru sodišče zagrešilo nepravilno uporabo materialnega prava, ker je odločalo o nesklepčnem zahtevku (zaradi ne-postavljenega ugotovitvenega zahtevka), ki bi ga bilo potrebno že zaradi tega zavrniti? – Ali je sodišče v zvezi z obravnavanjem tožbenega zahtevka za plačilo 16.617,34 EUR (ki mu je ugodilo v višini skupaj 12.807,41 EUR), zagrešilo kršitev napačne uporabe materialnega prava ter posledično bistveno kršitev postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v zvezi s kršitvijo pravila 8. člena ZPP), in sicer iz razloga, ker je zahtevek tožnice obravnavalo kot obligacijski zahtevek, namesto pravilno kot zahtevek iz premoženjskopravnih razmerij med zakonci po ZZZDR (zahtevek iz naslova delitve skupnega premoženja - delitve skupnih vlaganj v posebno premoženje enega zakonca)? Ali poenostavljena in površna dokazna ocena kompleksnega dokaznega gradiva v konkretnem primeru, kot izhaja iz sodb nižjih sodišč, predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja, ob upoštevanju, da sodišče k ugotavljanju posameznih kompleksnih pravno-relevantnih dejstev, v skladu z 8. členom ZPP, ni pristopilo celovito, sistematično in analitično? – Ali je sodišče kršilo materialno pravo, in sicer določbe 51., 55., 59. in 60. člena ZZZDR v zvezi z 72. členom SPZ ter tretjim odstavkom 15. člena ZZK-1 in posledično zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je v predmetnem postopku odločilo, da se nepremičnine, ki spadajo v skupno premoženje, razdelijo?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.