Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca.
Glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo, je zakonodajalec drugače uredil tudi pravico do plačila. Ker položaja po določbah ZDR-1, ki urejajo ustrezno plačilo za delo, nista enaka oziroma primerljiva, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost v Pravilniku diskriminatorna.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I., II. in IV. točka izreka) spremeni tako, da se v tem delu glasi: „Zavrne se zahtevek za ugotovitev, da je določba drugega in tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o določanju dela plače za poslovno uspešnost nasprotnega udeleženca nezakonita, in da je dolžan nasprotni udeleženec odpraviti nezakonitost v roku 30 dni od pravnomočnosti sodne odločbe.
Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v znesku 2.159,64 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.“
II. Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti pritožbene stroške v znesku 746,64 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je določba drugega in tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o določanju dela plače za poslovno uspešnost (v nadaljevanju: Pravilnik) nezakonita. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da odpravi nezakonitost. Zavrnilo je predlog za ugotovitev nezakonitosti prvega odstavka 3. člena Pravilnika in odpravo te nezakonitosti. Odločilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju stroške postopka.
2. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper ugodilni del sodbe zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je za presojo bistveno razlikovanje med zakonsko ureditvijo plačila iz naslova poslovne uspešnosti kot sestavnega dela plače in nadomestilom plače, do katerega je delavec upravičen v primerih upravičene odsotnosti z dela. V teh primerih delavec ne prejema plače, torej tudi ne dela plače iz naslova poslovne uspešnosti. Sodišče izhaja iz napačne predpostavke, da je poslovna uspešnost delodajalca neodvisna od prispevka zaposlenih. Poslovna uspešnost je neposreden rezultat aktivnega opravljanja dela. Izpolnjevanje obveznosti opravljanja dela s strani zaposlenih predstavlja osnovo za poslovanje družbe. Prispevek zaposlenega je bistven element pozitivnih rezultatov družbe. Določba Pravilnika, po kateri se odsotnost z dela iz nekaterih razlogov (letni dopusti, prazniki in bolniške odsotnosti, ki so bile posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali krvodajalstva) šteje kot prisotnost na delu, upošteva ureditev ZDR-1 in področnih predpisov, ki razlikujejo med vrstami in razlogi odsotnosti ter določajo različno višino nadomestila plače. Temu ustrezno tudi določba Pravilnika za posamezne vrste odsotnosti določa različno višino plačila iz naslova poslovne uspešnosti.
3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.
6. Predmet pritožbene presoje v tem kolektivnem delovnem sporu je neskladnost določb drugega in tretjega odstavka 3. člena Pravilnika nasprotnega udeleženca z Zakonom o delovnih razmerjih2 oziroma Zakonom o varstvu pred diskriminacijo.3 Pravilnik v drugem odstavku 3. člena določa, da je višina izplačila dela plače za poslovno uspešnost posameznemu zaposlenemu odvisna od evidentirane prisotnosti na delu. Za redno delo se štejejo tudi letni dopusti, prazniki in bolniške odsotnosti, ki so bile posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali krvodajalstva. Vse druge odsotnosti se ne štejejo kot prisotnost na delu. V tretjem odstavku 3. člena Pravilnika je določeno, da delavci, ki niso bili prisotni na delu v celotnem letu, za katero se poslovna uspešnost izplačuje, prejmejo sorazmerni del plače iz poslovne uspešnosti, pod pogojem, da so imeli v tem obdobju obračunanih iz naslova rednega dela vsaj 174 delovnih ur.
7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da izpodbijani določbi Pravilnika kršita prepoved posredne diskriminacije. Zavzelo je stališče, da individualni prispevek delavca ni bistven pri plačilu poslovne uspešnosti. Zgolj prisotnost na delu ni pokazatelj uspešnega opravljanja dela niti prispevka delavca k letni uspešnosti družbe. Ureditev v Pravilniku po mnenju sodišča prve stopnje ne predstavlja nagrade za delo, saj ni odvisna od dejansko opravljenega dela oziroma od prispevka k poslovni uspešnosti delodajalca. Plačilo za poslovno uspešnost je resda del plače, vendar to ne pomeni, da je ta del plače nujno vezan na število dni, ko je delavec opravljal delo. Takšna presoja sodišča prve stopnje je zmotna iz naslednjih razlogov.
8. Po 44. členu ZDR-1 mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena tega zakona. ZDR-1 v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
9. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 206/2018 z dne 8. 10. 2019 zavzelo stališče, da obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Plačilo za delo je v osnovi protidajatev delodajalca v zameno za opravljeno delo delavca. Pogodba o zaposlitvi je dvostranska pogodba, s katero se delavec zaveže opravljati določeno delo za delodajalca, delodajalec pa, da bo delavcu za opravljeno delo plačal. Gre za dve temeljni obveznosti, za kateri je značilna vzajemna dolžnost izpolnitve. Delodajalec mora torej izpolniti svojo obveznost iz pogodbe o zaposlitvi in izplačati delavcu plačo za opravljeno delo. Kljub načelni vzajemni dolžnosti izpolnitve ima delavec v določenih primerih pravico do plačila, čeprav dela ne opravlja, in sicer pravico do nadomestila plače. Če delavec ne opravlja dela oziroma je odsoten z dela, za čas odsotnosti ni upravičen do plače, temveč do nadomestila plače. V teh primerih gre za odstop od načela vzajemnosti, ki je izraz upoštevanja socialne funkcije plače in predstavlja odmik pogodbe o zaposlitvi od civilnopravne ureditve vzajemnih pogodb.
10. Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače, kot utemeljeno opozarja pritožba. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca.4 Delavec v času upravičene odsotnosti z dela ne ustvarja delovnih rezultatov in ni upravičen do plače in njenih sestavnih delov, tj. do osnovne plače, dela plače iz naslova delovne uspešnosti in dodatkov, temveč do nadomestila plače. Plača iz preteklega obdobja je pri odsotnih delavcih le osnova za odmero nadomestila. ZDR-1 torej razlikuje med pravicama do plače in nadomestila plače, kar temelji na stvarnem in razumnem razlogu – opravljanju dela. Glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo, je zakonodajalec drugače uredil tudi pravico do plačila. Ker položaja po določbah ZDR-1, ki urejajo ustrezno plačilo za delo, nista enaka oziroma primerljiva, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost v Pravilniku diskriminatorna.
11. Sodišče prve stopnje v nadaljevanju izpostavlja ureditev v Pravilniku, ker je nasprotni udeleženec za delavce, ki so odsotni z dela iz nekaterih razlogov (letni dopusti, prazniki in bolniške odsotnosti, ki so bile posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali krvodajalstva), določil, da se njihova odsotnost z dela šteje kot prisotnost na delu. V zvezi s tem razlikovanjem predlagatelj ni navajal dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije (zaradi česar dokazno breme, da ni bila kršena prepoved diskriminacije, niti ni prešlo na nasprotnega udeleženca). Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tem, da tudi navedeni odsotni delavci ne opravljajo dela in ne prispevajo k uspehu nasprotnega udeleženca, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je bila prav zaradi tega določitev kriterija prisotnosti pri izplačilu dela plače diskriminatorna. Pritožba pravilno opozarja, da različno obravnavanje odsotnih delavcev ne temelji na osebni okoliščini, temveč na razlogih oziroma vzrokih odsotnosti. Različne razloge, zaradi katerih je delavec odsoten z dela, je upošteval tudi zakonodajalec pri določitvi višine nadomestila plače. Na podlagi drugega odstavka 137. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan izplačati (polno) nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Do polnega nadomestila plače je upravičen tudi delavec, ki je začasno odsoten z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Delodajalec, ki je dolžan zagotavljati varno in zdravo delo, je bolj odgovoren, zato mora nositi večje breme. Drugačna višina nadomestila plače je določena v primeru odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. V takšnem primeru nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca, znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (osmi odstavek 137. člena ZDR‑1).
12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP), kar pa zaradi spremenjenega uspeha strank v postopku vpliva tudi na spremenjeno odločitev o stroških postopka, tako da jih mora predlagatelj povrniti nasprotnemu udeležencu (prvi odstavek 154. člena in 155. člena ter drugi odstavek 165. člena ZPP).
13. Za vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih se v skladu s tarifno številko 16 Odvetniške tarife5 nagrada odmeri po 3. in 4. točki tar. št. 7 OT. Gre za neocenljivo zadevo, v takšnem primeru pa 3. točka tar. št. 7 OT določa nagrado v razponu od 400 do 1500 točk. Zadeva je bila rešena na enem naroku za glavno obravnavo, vsebinsko pa je bila srednje zahtevna; zato je pritožbeno sodišče nagrado za odgovor na predlog odmerilo v višini 800 točk. Nasprotni udeleženec je v skladu s 4. točko tar. št. 7 OT v postopku na prvi stopnji utemeljeno priglasil še po 600 točk za dve pripravljalni vlogi in 600 točk za zastopanje na obravnavi. Skupaj s kilometrino pooblaščenca v znesku 111,80 EUR, odsotnostjo iz pisarne v času potovanja na narok v višini 160 točk, 2 % materialnih stroškov od vrednosti 1000 točk in 1 % od vrednosti nad 1000 točk ter 22 % DDV mu je dolžan predlagatelj povrniti 2.159,64 EUR. Ostalih priglašenih stroškov mu pritožbeno sodišče ni priznalo, ker zanje ni podlage v OT oziroma so ti že zajeti v že priznanih stroških.
14. Nasprotni udeleženec je s pritožbo uspel. Celotni utemeljeno priglašeni pritožbeni stroški nasprotnega udeleženca, ki mu jih je predlagatelj dolžan povrniti, znašajo 746,64 EUR (nagrada za pritožbo 1000 točk, 2 % materialnih stroškov od vrednosti nagrade in 22 % DDV). Predlagatelj pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1 ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. 2 ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. 3 ZVarD; Ur. l. RS, št. 33/16 in nadalj. Določbe ZDR-1 v razmerju do tega zakona so specialne. 4 Kriterij efektivne prisotnosti na delu za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost določajo številne panožne kolektivne pogodbe (npr. četrti odstavek 76. člena Kolektivne pogodbe za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, četrti odstavek 55. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, drugi odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za gozdarstvo Slovenije, četrti odstavek 76. člena Kolektivne pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije, peti odstavek 44. člena Kolektivne pogodbe za lesarstvo idr.). Skupaj s kriterijem višine plače ga pri izplačilu dobička zaposlenim upošteva tudi 7. člen Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (Ur. l. RS, št. 25/2008). 5 OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.