Jedro

Razlaga, ki zavarovanje neserijskih delov plovila pogojuje z njihovo izrecno navedbo v zavarovalni pogodbi oziroma v posebnem seznamu, ki je del te pogodbe, ne nasprotuje namenu zavarovanja, kot trdi revident, temveč je, ravno nasprotno, njegov neposreden odraz.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.875 € (prej 1,168.243,00 SIT) zavarovalnine za cerado in propelerje, ki so bili odtujeni s tožnikovega plovila. Odločitev o delu zahtevka, ki se nanaša na zavarovalnino za izginulo cerado, je oprlo na pravilo iz drugega odstavka 2. točke 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje jaht ''Jahtno zavarovanje ...'' ZAT 123/01 (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki ga je interpretiralo tako, da je neserijska oprema na zavarovanem plovilu krita z zavarovanjem le, če je izrecno navedena v zavarovalni pogodbi, sicer ne. Del zahtevka, povezanega s propelerji, pa je zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati, da so mu bili ti sploh ukradeni.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da sta sodišči določila 1. člena Splošnih pogojev, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, napačno razlagali, ko nista ločili med predmeti, ki so tehnična ali navtična oprema in morajo biti zaradi tega posebej prijavljeni v zavarovanje, in predmeti, ki niso serijski deli plovila in za katere zadošča, da so zgolj navedeni v seznamu, ki je del pogodbe. Režima, ki velja za slednje, drugače kot pri prvih, ni mogoče razumeti tako, da ima opustitev navedbe v posebnem seznamu za posledico neobstoj zavarovalnega kritja. Pri razlagi zadevne vsebine splošnih pogojev je namreč treba izhajati iz namena zavarovanja plovil, izjeme in izključitve pa razlagati ozko in v skladu z namenom pogodbe, ob tem pa upoštevati še pravilo iz 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da je treba pogodbe, sklenjene po vnaprej natisnjeni ali kako drugače s strani zgolj ene pogodbene stranke vnaprej pripravljeni vsebini, razlagati v korist druge pogodbene stranke. Tožnik, ki je imel namen zavarovati celotno plovilo skupaj s cerado, je celo izpovedal, da se je ob sklenitvi zavarovanja izrecno zanimal, ali mora še kaj dodatno zavarovati, a je od predstavnikov tožene stranke prejel nikalen odgovor. Dejstvo, da cerada ni bila vnesena v poseben seznam, zato ne more pomeniti, da zaradi tega ni bila zavarovana. Meni tudi, da sta sodišči neutemeljeno zavrnili del zahtevka, ki se nanaša na plačilo zavarovalnine za ukradena propelerja. Po določbah Pomorskega zakonika, ki ga je glede tega treba uporabiti, zavarovanec ni zavezan, da mora škodo poleg prijave zavarovatelju prijaviti tudi policiji. Poleg tega pa so razlogi sodišča, da tožnik ni dokazal, da je propelerje v kritičnem času sploh imel in da so bili ti iz inoksa, sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z vsebino zapisnikov v spisu. Dejstvi, da je tožnik propelerje pred tatvino na svojem čolnu imel in da je tatvino policiji naposled tudi prijavil, v postopku niti nista bili sporni, saj tožena stranka nikoli ni zatrjevala nasprotnega. Če kaj, bi lahko bila sporna kvečjemu cena propelerjev, ker je pač odvisna od materiala, iz katerega so bili ti narejeni, sklep, da škodni primer sploh ni nastal, pa je protispisen.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje sporno določbo drugega odstavka 2. točke 1. člena Splošnih pogojev tožene stranke razlagali pravilno. Glede na stališče, ki ga s tem v zvezi zastopa revident, velja najprej pojasniti, da bi uporaba razlagalnega pravila iz 83. člena OZ lahko prišla v poštev šele, če bi bila omenjena določba vsebinsko nejasna. A ni, saj s pomočjo razlagalnih metod v okviru primarnega interpretacijskega pravila za razlago spornih pogodbenih določb (drugi odstavek 82. člena OZ) do drugačnega pomena vsebine te določbe, kot sta ji ga pripisali sodišči prve in druge stopnje, niti ni mogoče priti(1). Logično povsem dosledno sta sodišči spornemu pravilu Splošnih pogojev, da morajo biti ''... vsi predmeti, ki niso serijsko del plovila, ... navedeni v seznamu, ki je sestavni del zavarovalne pogodbe...'', pripisali značaj nujnega pogoja za razteg zavarovalnega jamstva konkretne zavarovalne pogodbe poleg temeljnega objekta zavarovanja(2) tudi na predmete, ki po svojem bistvu niso serijsko vgrajena, temveč dodatna oprema plovila. Vsakršen drugačen zaključek bi bil namreč v nasprotju s tistim, kar smiselno izhaja iz aleatorne narave zavarovalne pogodbe. Zavarovatelj, to je tisti izmed pogodbenikov, ki nosi tveganje nastanka zavarovalnega primera, pač mora imeti možnost vnaprej oceniti, kako daleč njegovo tveganje v posameznem primeru sploh sega. Zato ne moreta biti v nasprotju z namenom zavarovanja ne zavarovateljeva zahteva, da ga je zavarovalec na tak ali drugačen način dolžan vnaprej seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami(3), od katerih je takšna ocena odvisna, ne morebitni neobstoj zavarovalnega jamstva v zadevnem obsegu kot posledica, predvidena za primer zavarovalčeve neizpolnitve te obveznosti. Razlaga, ki zavarovanje neserijskih delov plovila pogojuje z njihovo izrecno navedbo v zavarovalni pogodbi oziroma v posebnem seznamu, ki je del te pogodbe, zatorej ne nasprotuje namenu zavarovanja, kot trdi revident, temveč je, ravno nasprotno, njegov neposreden odraz.

7. Revidentovi očitki zoper zavrnitev dela zahtevka, s katerim je uveljavljal zavarovalnino za izginotje propelerjev, temeljijo na predpostavki o odsotnosti slehernih navedb tožene stranke, s katerimi bi nasprotovala njegovi tožbeni trditvi, da so bili ti s čolna ukradeni. Ta predpostavka je zmotna. Toženka je začenši z navedbami v odgovoru na tožbo skozi celoten dokazni postopek tej trditvi izrecno nasprotovala. Zgolj dejstvo, da je bila pri uveljavljanju zatrjevanega uspešna ali, bolje rečeno, uspešnejša od tožnika, pa ne more biti razlog za sklep, da je sodišče karkoli storilo napak. Očitki o protispisnosti in nasprotjih v razlogih sodb sodišča prve in druge stopnje tako nimajo nikakršne stvarne podlage, stavljeni so bili le z namenom (poskusa) uveljavitve oziroma sugeriranja drugačnih dejanskih zaključkov od tistih, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Slednje se zato s temi očitki ni ukvarjalo.

8. Ker uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana, je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, 2003, Ljubljana, str. 494 in 499. Op. št. (2): Gre za trup plovila z vsemi fiksnimi vgrajenimi deli, kot jih opredeljuje 1. točka 1. člena Splošnih pogojev.

Op. št. (3): Opredelitev, kaj sploh je predmet zavarovanja, je bistvena sestavina zavarovalne pogodbe.