Jedro

Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, vse tri njune mladoletne hčerke - K., rojeno leta 1996, T., rojeno leta 1999 in T., rojeno leta 2000 - dodelilo v varstvo in vzgojo materi (tožnici), tožencu pa naložilo obveznost plačevanja preživnine za mladoletne hčere pravdnih strank od 1. 1. 2008 dalje - in sicer za K. in T. v znesku 150 EUR mesečno za vsako od njiju, za T. pa v znesku 100 EUR mesečno; odločilo je tudi o stikih otrok s tožencem, slednjemu pa naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je na podlagi toženčeve pritožbe poseglo le v prvostopenjsko odločitev o pravdnih stroških, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (o obsegu toženčeve preživninske obveznosti) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, s katero izpodbija pravnomočno sodbo le v delu o naloženi mu obveznosti plačevanja preživnine za hčerki K. in T. v zneskih, ki presegata 120 EUR mesečne preživnine za vsako od njiju (torej za 30 EUR vsaki od njiju po njegovem prepričanju previsoko določene mesečne preživnine). Uveljavlja revizijska razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvonavedenega utemeljuje z očitkom bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z obrazložitvijo, da mu zaradi opustitve vročitve vabila na obravnavo 8. 5. 2008, ki je bila opravljena v njegovi nenavzočnosti, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V nadaljevanju obširnih revizijskih navedb toženec graja ovrednotenje njegovih preživninskih možnosti v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje (s poudarkom na napačni oceni njegovih mesečnih dohodkov ter delovnih oziroma pridobitnih sposobnosti, ki so zmanjšane spričo zdravstvenih težav in ugotovljene invalidnosti III. kategorije), očitek materialnopravne zgrešenosti izpodbijane odločitve pa utemeljuje še s sklicevanjem na tožničine prejemke iz naslova otroškega dodatka in letnega dodatka za veliko družino, upoštevanje katerih (če sploh) naj ne bi bilo obrazloženo v sodbah sodišč prve in druge stopnje, ter s sklicevanjem na po njegovem mnenju neupravičeno zmarginalizirano dejstvo, da hčerke spričo načina ureditve stikov preživijo približno tretjino časa v varstvu in vzgoji pri njem. Končno še opozarja na majhne starostne razlike preživninskih upravičenk, zaradi česar bi bilo treba upoštevati, da lahko oblačila, obutev in tudi vrsto šolskih ter prostočasnih pripomočkov uporabljajo vse tri. Toženec predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri znižanja preživnin za hčerki K. in T. s 150 EUR na 120 EUR mesečno za vsako, podredno pa razveljavitev izpodbijanih delov pravnomočne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje v tem obsegu.

4. V skladu z določbami 375. člena ZPP je bil izvod revizije poslan tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno (glej 126. člen ZPP). Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka (dne 8. 5. 2008 ob 12,15 uri, soba št. 241), pri čemer toženec sploh ne zatrjuje, da o tem ni bil seznanjen. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo (glej 282. člen ZPP).

7. Pravnomočna sodba je v izpodbijanem delu tudi materialnopravno pravilna. Na njene razloge v delu, ki se nanašajo na toženčeve preživninske možnosti in imajo naravo dejanskih ugotovitev, je revizijsko sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). To velja prav za ugotovitev v razlogih pravnomočne sodbe, da je tožnik prevzemnik po materi dobro stoječega gostinskega lokala in da je z dejavnostjo v njem po neinšpiciranih podatkih, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo s poizvedbami pri DURS - Davčnem uradu Celje, ustvaril v času od 1. 5. 2007 do 31. 12. 2007 dobiček v višini 10.473,07 EUR (peti odstavek obrazložitve na 6. strani sodbe sodišča prve stopnje). Toženčev prikaz njegovega mesečnega bruto dohodka v reviziji, ki je plod njegove računske operacije - deljenja zneska 10.473,07 EUR z vsemi 12 meseci v letu 2007 in tako dobljenim rezultatom o višini bruto dohodka v znesku 872,76 EUR mesečno, je torej zavajujoč in v nasprotju z neizpodbojnimi dejanskimi ugotovitvami v pravnomočni sodbi. Upoštevaje te ugotovitve se z uporabo v reviziji ponudene računske operacije namreč izkaže, da je toženčev mesečni bruto dohodek 1.309,13 EUR (10.473,07 EUR : 8 = 1.309,13 EUR). Za ugotovitev obsega oziroma višine tega dohodka pa vprašanje virov sredstev (subvencija) oziroma njegova notranja struktura ni pomembno. Enako velja glede toženčevih zmanjšanih delovnih sposobnosti spričo zdravstvenih težav (upoštevaje ugotovitve o obliki njegove udeležbe z delom v gostinski dejavnosti in zaposlenih v njej).

8. Povsem odveč so nadalje toženčevi dvomi o tem, ali (in kako) so bili upoštevani tožničini prejemki iz naslova otroškega dodatka in letnega dodatka za veliko družino. Ti prejemki so bili v celoti upoštevani kot zneski, namenjeni za kritje potreb otrok, saj so bile denarno ovrednotene povprečne potrebe otrok, za pokritje katerih sta (še) dolžna poskrbeti preživninska zavezanca, mesečno zmanjšane prav za zneske, ki jih tožnica prejema iz obeh omenjenih naslovov. Razlogi o tem so v drugem odstavku na 6. strani sodbe sodišča prve stopnje in jih je kot pravilne sprejelo tudi sodišče druge stopnje.

9. Tudi pomen dejstva, da glede na način ureditve stikov hčerke pravdnih strank preživijo precej časa pri tožencu, je v razlogih pravnomočne sodbe materialnopravno pravilno ovrednoten, saj to dejstvo ne more bistveno vplivati na obseg predvsem fiksnih in najizdatnejših stroškov za kritje potreb preživninskih upravičenk, ki niso v nikakršni odvisnosti od časa, ki ga slednje prebijejo pri tožencu in niso zaradi tega nič manjši. 10. Glede ocene potreb preživninskih upravičenk, ki jo toženec v reviziji problematizira s trditvijo o majhni starostni razliki med njimi in ki naj bi jim omogočala skupno uporabo oblačil, obutve ter številnih šolskih in prostočasnih pripomočkov, pa je treba toženca napotiti na že preverjeno možnost upoštevanja teh trditev v le omejenem obsegu (glej tretji odstavek na 5. strani prvostopenjske sodbe), pri čemer ni mogoče obiti dejstva, da po tožnici prikazan in ovrednoten obseg potreb preživninskih upravičenk v postopku na prvi stopnji sploh ni bil sporen med pravdnima strankama.

11. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je glede na ugotovljene bistveno ugodnejše preživninske možnosti toženca v primerjavi s tožničinimi in tudi glede na njegov ugodnejši položaj pri zadovoljevanju lastnih potreb (toženec živi v stanovanjski hiši in za razliko od tožnice ne plačuje mesečne najemnine na primer za stanovanje v bloku, je lastnik zemljišča površine 20 arov itd.) z izpodbijano odločitvijo preživninsko breme porazdeljeno med oba zavezanca v skladu z določbami 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) - torej materialnopravno pravilno, pri čemer je treba upoštevati tudi večji prispevek tožnice k oskrbi treh otrok, ki so ji dodeljeni v varstvo in vzgojo. Ker tudi ni podan uveljavljan revizijski razlog procesnopravne narave, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.