Jedro

Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko začne teči zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, preden je nepremičnina sploh vpisana v zemljiško knjigo.

Izrek

Dopusti se revizija glede vprašanja, ali lahko začne teči zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, preden je nepremičnina sploh vpisana v zemljiško knjigo.

Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je od tožene stranke s tožbo zahtevala, da (1) med njima sklenjeno kupoprodajno pogodbo z dne 17.12.2007 za poslovni prostor v T. predloži davčni upravi zaradi odmere davka na promet nepremičnin, (2) overi podpis zakonitega zastopnika prodajalca na kupoprodajni pogodbi, (3) sklene aneks k pogodbi, kjer bo predmet pogodbe pravilno označen kot nepremičnina vpisana v vl. št. 3377/7 k.o. ..., etažna lastnina, ID stavbe 3082, del stavbe 7.E, poslovni prostor št. 3082/7 v drugi etaži, z izmero 54,46 m2 in (4) izroči tožeči stranki verigo izvirnikov pogodb, tako da bo tožeča stranka na poslovnem prostoru lahko vpisala lastninsko pravico na svoje ime.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožnikova terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastarana. V skladu s prehodno določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83-4287/2001 s spremembami; v nadaljevanju OZ) je za pravno podlago uporabilo 374. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29-462/1978 s spremembami; v nadaljevanju ZOR), ki za terjatve med pravnimi osebami določa 3-letni zastaralni rok. Za razliko od 350. člena OZ, ki za terjatve na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo določa 10-letni zastaralni rok, ZOR zastaralnega roka za take terjatve ni posebej urejal. 3. Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo, vendar je presodilo, da v zadevi velja splošni 5-letni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Ugotovilo je, da je zastaralni rok začel teči z dnem sklenitve kupoprodajne pogodbe, na to pa ni vplivalo dejstvo, da je bil objekt, ki je bil predmet kupoprodajne pogodbe, vpisan v zemljiško knjigo šele leta 2007. Zahtevek na sklenitev aneksa je sestavni del zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine, zato zanj ne more veljati drugačen zastaralni rok in tudi ne drugačen začetek slednjega.

4. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper navedeno sodbo sodišča druge stopnje, v katerem izpostavlja dve pomembni pravni vprašanji: Ali tudi terjatve izstavitve zemljiškoknjižne listine, ki v bistvu predstavljajo terjatve glede vprašanja lastninske pravice, ki ne zastara, podležejo zastaralnim rokom? Kdaj začne teči rok za zahteve za izstavitev zemljiškoknjižne listine? Ali rok za izstavitev ZK listine lahko teče in tudi izteče še preden je sama nepremičnina sploh vpisana v zemljiško knjigo in torej še preden ima nepremičnina sploh svojo oznako, ki je potrebna za vpis v zemljiško knjigo? Vprašanje pravilne uporabe 361. člena ZOR.

5. Tožeča stranka navaja, da je glede na število nepremičnin, ki še dandanes nimajo zemljiškoknjižne oznake, ureditev vprašanja glede (ne)zastarljivosti in začetka teka zastaralnega roka terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine zelo pomembna za enotnost sodne prakse in še posebej za pravni promet z nepremičninami in njegovo pravno varnost. 6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko začne teči zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, preden je nepremičnina sploh vpisana v zemljiško knjigo. V predlogu je namreč vprašanje natančno in konkretno navedeno (četrti odstavek 367.b člena ZPP), Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče revizije glede prvega izpostavljenega vprašanja ni dopustilo, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega že obstaja sodna praksa vrhovnega sodišča.(1)

9. O stroških predloga za dopustitev revizije bo odločeno ob odločanju o stroških celotnega revizijskega postopka.

Op. št. (1): Glej npr. sodne odločbe VS RS št. II Ips 182/97 z dne 1. 7. 1998, št. II Ips 146/2008 z dne 25. 3. 2010.