Jedro

Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb št. 4045606 z dne 29. 5. 2015 in št. 14 4045606 z dne 10. 11. 2014 ter da se tožniku prizna pravica do samostojne slovenske starostne pokojnine od 21. 2. 2011 dalje. Odločitev je oprlo na dejstvo, da je v času vložitve zahteve v letu 2011 že veljal Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju Sporazum, Ur. l. RS, št. 30/2010), ki je bil kot podlaga za odločitev pravilno upoštevan v upravnem postopku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno.

3. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo. Prepričan je, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Meni, da je treba uporabiti določbo 254. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in nadaljnji), ki ureja prehodno obdobje za primere kot je njegov. Glede na to, da je zahtevek vložil 1. 2. 2011 in je takrat v zadnjih desetih letih dopolnil v zavarovanju pri tožencu več kot 80 mesecev, zadnjih pet let pa najmanj 40 mesecev, izpolnjuje vse pogoje za priznanje samostojne starostne pokojnine od vložitve zahtevka dalje. To potrjuje tudi določba 455. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji), ki napotuje na 254. člen prej veljavnega zakona, to je ZPIZ/92. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da razveljavi sodbi sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do samostojne pokojnine star 58 let in 3 mesece. V Sloveniji je dopolnil 15 let 7 mesecev in 5 dni zavarovalne dobe, v Srbiji pa 24 let in 17 dni. Skupna zavarovalna doba znaša 39 let 7 mesecev in 22 dni. Zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu je tožniku priznal invalidsko pokojnino od 1. 1. 1993. Tožnik se je v letu 1994 vključil v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Zavarovanje je trajalo do 22. 11. 2010. 9. Tožnik v reviziji vztraja, da je treba na podlagi 254. člena ZPIZ/92 v povezavi s 455. členom ZPIZ-1 kot slovensko dobo upoštevati tudi dobo, dopolnjeno v Srbiji.

10. Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve1. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Na tej podlagi so lahko državljani Slovenije pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavili pri tožencu, če so bili pri njem nazadnje zavarovani in so izpolnjevali pogoj tako imenovane gostote zavarovanja pri tožencu, določene v tem členu. V tem primeru se jim je pokojninska doba, dopolnjena v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 12. 1991, upoštevala kot slovenska doba.

11. Sporazumi z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ, so bili sklenjeni v različnih časovnih obdobjih. Zadnji je bil sklenjen s Srbijo. Veljati je pričel 1. 11. 2010 in je s tem postal sestavni del notranjega prava. Od njegove uveljavitve dalje prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92 ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.

12. Mednarodna pogodba lahko na specifičen način uredi vprašanja z mednarodnim elementom, kar velja tudi za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na dopolnjeno dobo v obeh državah pogodbenicah je pravna podlaga za priznanje pravice do dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja podana v 21. členu Sporazuma. Ta določa priznanje samostojne dajatve, če je zavarovanec do nje upravičen brez seštevanja zavarovalnih dob. V nasprotnem primeru se zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah, za pridobitev pravice seštejejo, nato pa se določi sorazmerni del dajatve glede na dopolnjeno dobo v vsaki od držav članic. V prehodnih in končnih določbah Sporazuma so določene rešitve za primere, nastale pred njegovo uveljavitvijo. Med njimi je v 38. členu Sporazuma določena ponovna odmera pokojnin, priznanih od 8. oktobra 1991 do uveljavitve Sporazuma v eni ali drugi državi, z upoštevanjem zavarovalnih dob druge države. Za priznanje pokojnin vojaškim zavarovancem je ponovna odmera pokojnin na podlagi desetega odstavka 38. člena Sporazuma izključena.

13. Glede na podano dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku priznana pravica do sorazmernega dela slovenske pokojnine ob upoštevanju slovenske zavarovalne dobe, za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice pa je bila upoštevana skupna pokojninska doba2. 14. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Glej sodbi VS VIII Ips 115/1996 z dne 5. 2. 1997 in VIII Ips 106/2001 z dne 26. 3. 2002. 2 Primerjaj odločbo VIII Ips 137/2015z dne 22. 9. 2015.