Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožničin zahtevek za odstranitev betonske ograje, ki se nahaja na zahodni meji zemljišča parc. št. 246/1 k. o. ..., tako da bo tožničini nepremičnini z ID znakom ... vrnjena svetloba, zračnost in razgled ter omogočen izhod iz poslovnih prostorov v pritličju na vzhodni strani stavbe ter da bo imela do svoje nepremičnine dostop z vzhodne strani in jo bo v tem delu lahko sanirala in vzdrževala. Ugotovilo je, da je bil zid postavljen 1998, tožnica je postala lastnica pritlične etaže v letu 2008 ter da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da je tožničina pravna prednica s postavitvijo zidu molče soglašala.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da gre z objektivnega (statičnega) vidika pri uporabi prostora za prekomerno vznemirjanje v smislu 75. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), saj je upoštevaje lokacijo in namembnost prostorov raven posega tolikšna, da ne gre niti za nebistveno niti za krajevno običajno imisijo, ki bi jo sosedsko pravo toleriralo. Do dinamičnega vidika (spremembe stanja) pa je prišlo, preden je tožnica postala lastnica. Zato je bistven voljni element na tožničini strani, saj je ta kupila poslovni prostor, ko je toženkina ograja že stala. Že takrat namreč poslovni prostor na tej strani ni imel funkcionalnih oken in vrat, prav tako pa je bila tudi omejena možnost sanacije in vzdrževanja zunanjega dela zidu. Izhaja iz stališča, da se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, zlasti če gre za vire imisij, ki so obstajali že pred tem. To pa ne sme pomeniti, da nedovoljene imisije postanejo dovoljene s spremembo lastništva. Zato je pomembno, ali je bilo tožnici stanje ob nakupu znano in posledično, ali je z njim soglašala izrecno (cena) oziroma molče (predhodni stvarni položaj) ali pa je bilo soglasje izključeno (npr. že pravni prednik je zahteval odstranitev imisij). Iz ugotovljenih dejstev (nekonkretizirane okoliščine nakupa nepremičnine in neizkazano nasprotovanje pravnega prednika, kar pomeni, da je na zid molče pristal) izhaja, da je tožnica sprejela stanje, kakršno je bilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja, da gre za odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti in celovito razumevanje upravičenj, ki tvorijo lastninsko pravico. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali lahko prekomerne imisije (vznemirjanje), kadarkoli izgubijo element protipravnosti (postanejo pravno dopustne) zgolj s pasivnostjo lastnika obremenjene nepremičnine, četudi slednji ni nikoli podal izrecnega soglasja k vznemirjanju (zahtevki s tega naslova sicer niso podvrženi zastaranju), oziroma ali je pravno dopustna domneva, ki jo kot odločilno izpostavlja sodišče druge stopnje, da je lastnik na takšno vznemirjanje pristal molče; (2) na kateri stranki je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini, ki je že obremenjena z imisijami, dokazno breme glede (ne)strinjanja oziroma glede (ne)obstoja molčečega soglasja predhodnega lastnika s prekomernim vznemirjanjem oziroma dokazno breme glede ti. voljnih, dinamičnih prvin imisijskega varstva (morebitnega pristanka kupca na zatečeno stanje oziroma vstopa v voljni položaj prodajalca in vsebine tega položaja).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).