Jedro

Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo – gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper št. 351-544/2017-34 z dne 12. 10. 2018, s katero je bila tam navedenima investitorjema dovoljena gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta na tam navedenih zemljiščih pod tam navedenimi pogoji. Pritožbo tožnika je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo z odločbo št. 35108-136/2018-5-BM z dne 28. 12. 2018. 2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče pritrdilo presoji upravnih organov, da sta investitorja glede na podatke v zemljiški knjigi (kjer sta vpisana kot solastnika) in predložene listine,1 izkazala pravico graditi po določbah Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Pojasnilo je, da ZGO-1 v prvem odstavku 56. člena določno in izčrpno našteva dokazila, s katerimi lahko investitor izkaže pravico graditi. Zato se upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri presoji, ali je izkazana pravica graditi, omeji le na ugotavljanje, ali je stranka predložila katerega od v zakonu naštetih dokazil. 3. To pomeni, da zakonska ureditev smiselno izključuje vsebinsko ugotavljanje obstoja pravice graditi (izven izrecno naštetih dokazil) in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj bi kaj takega bistveno presegalo okvir tega postopka. Sodišče je poudarilo, da je taka tudi njegova ustaljena praksa, na katero se sklicujeta že upravna organa, in to prakso tudi ponovno navedlo.2 Menilo je, da glede na tako zakonsko ureditev in ustaljeno sodno prakso tožnik z navedbami, da je lastništvo enega od zemljišč posega sporno in da je v teku pravdni postopek zaradi vložene izbrisne tožbe,3 na drugačno presojo ne more vplivati.

4. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede dveh vprašanj: - Ali je bilo Upravno sodišče v predmetni zadevi dolžno prekiniti postopek zaradi odločitve o predhodnem vprašanju glede lastništva zemljišča, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj je zaradi teka pravde o lastništvu tega zemljišča lastninska pravica med strankama sporna? - Ali je ničen upravni akt – izdano gradbeno dovoljenje št. 351-544/2017 z dne 12. 10. 2018 in je zato treba sodbo razveljaviti?

5. Predlog ni popoln.

6. Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

7. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje,4 temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

8. Tem kriterijem obravnavani predlog ne zadosti. S prvim vprašanjem predlagatelj izraža le svoje nestrinjanje z zavrnitvijo njegove tožbe, saj v obrazložitvi predloga ne izhaja iz stališč izpodbijane sodbe oziroma jih ne graja in ne pojasni, zakaj so napačna. Ostaja le pri ponavljanju tožbenih navedb, da naj bi bilo lastništvo enega od zemljišč posega sporno in da v zvezi s tem poteka pravda, ter pri ponovnem sklicevanju na določbi ZUS-1, ki urejata predhodno vprašanje (47. člen ZUS-1) in prekinitev postopka, če o predhodnem vprašanju že teče spor pred pristojnim sodiščem (tretji odstavek 48. člena ZUS-1), vendar pa ne navaja konkretnih in jasnih razlogov, ki bi terjali presojo stališč izpodbijane sodbe.

9. Predlagatelj sicer navaja še, da naj bi izpodbijana sodba glede prvega vprašanja odstopala od sodne prakse Vrhovnega in Upravnega sodišča, vendar se pri tem sklicuje na odločbe Vrhovnega (I Up 228/2005 in I Up 573/2002) in Upravnega sodišča (I U 547/2011 in I U 1037/2018), ki se nanašajo na drugačno dejansko in predvsem pravno podlago ter z obravnavno zadevo niso primerljive.5 Zato z njimi odstopa od sodne prakse Vrhovnega in Upravnega sodišča ni izkazal. 10. Upravno sodišče je za nosilni argument izpodbijane sodbe, da je glede na zakonsko ureditev dokazovanja pravice graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja smiselno izključena vsebinska presoja te pravice v tem postopku in s tem tudi obravnava njenega obstoja kot predhodnega vprašanja, navedlo jasne in določne razloge ter se oprlo na ustaljeno sodno prakso, ki jo je prav tako navedlo. S tem je predlagatelju omogočilo, da navede prav tako določne razloge o nezakonitosti oziroma nepravilnosti izpodbijane sodbe in s tem opredelitev pravnega problema, v zvezi s katerim naj se dopusti revizija, kot to zahteva prej navedeni četrti odstavek 367. b člena ZPP. Kot je bilo že obrazloženo, predlagatelj tega ni storil, pri tem pa gre za bistvena elementa predloga za dopustitev revizije, ki ju predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču. 11. Tudi drugo vprašanje nima obrazložitve, ki jo zahteva navedena določba ZPP. Predlagatelj ga utemeljuje le z bodočimi negotovimi dejstvi, poleg tega pa se vprašanje niti ne nanaša na razloge izpodbijane sodbe. To pomeni, da revizije v tem delu ni mogoče dopustiti, saj lahko Vrhovno sodišče revizijski preizkus sodbe opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodne presoje.

12. Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje vseh zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

1 Predložila sta notarski sporazum o ugotovitvi dela skupnega premoženja, ugotovitvi obsega na delu skupnega premoženja in razdelitvi dela skupnega premoženja z zemljiškoknjižnim predlogom za vknjižbo sporazuma v zemljiško knjigo. 2 V zvezi s tem se Upravno sodišče še dodatno sklicuje na svoje sodbe v zadevah U 824/2010 z dne 10. 3. 2011, I U 1138/2009 z dne 6. 7. 2011, I U 1648/2014 z dne 12. 2. 2015 in II U 105/2017 z dne 14. 6. 2018. 3 Po navedbah tožnika, naj bi bila izbrisna tožba vložena, ker naj bi bil vpis lastninske pravice na investitorja in njune pravne prednike na enem od zemljišč posega ničen, ker naj bi bilo to zemljišče funkcionalno zemljišče objekta v etažni lastnini na sosednjem zemljišču. 4 Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da besedne zveze pravno vprašanje ni treba razumeti dobesedno, da mora iti za poved izraženo v vprašalni obliki, ampak je bistveno, da stranka jasno in jedrnato predstavi pravni problem (tako tudi sodba II Ips 13/2021 z dne 7. 4. 2021, 32. točka obrazložitve). 5 V zadevi I Up 228/2005 je bil sporen sklep o prekinitvi denacionalizacijskega postopka zaradi ugotovitve državljanstva upravičenke; v zadevi I Up 573/2002 je bil sporen odmik od meje sosednjega zemljišča za namen lokacijskega dovoljenja ob tem, da je bila meja sporna; v zadevi I U 547/2011 je bila predmet spora odločba o odobritvi pravnega posla prometa kmetijskih zemljišč in v zadevi I U 1037/2018 ukrep medobčinskega inšpektorata, s katerim je bila naložena odstranitev drvarnice na zemljišču, ki naj bi ga inšpekcijski zavezanec priposestvoval.