Jedro

Z vprašanjem, ki ga revident zastavi na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno, ni zadoščeno standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja.

Vprašanje (ne)ustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po izkazanih poskusih vračanja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD ni odločilno v obravnavani zadevi. Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da revident ni izkazal upravičene odsotnosti iz RS niti za obdobje (prvih) pet let na podlagi tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD in s tem pogoja dejanskega življenja za to obdobje, zato vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 214-11657/2013-34 z dne 3. 6. 2014. S to odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD). Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 2140-403/2013/9 (1312-03) z dne 22. 9. 2014, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer: 1. Ali je zakonita sodba, ki tožniku najprej zanika, da bi sploh bil izbrisan iz RSP (češ da se je sam odjavil, kar je sicer očitna neresnica), nato pa tožbo zavrne z argumentom, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev, pod katerimi izbrisani po ZUSDDD pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje? 2. Kaj pomeni, če je prizadeti kot oficir JLA z vojsko (svojim delodajalcem) odšel službovat v drugo državo (v tem primeru 19. 8. 1991), vendar je v Sloveniji, kjer je ostala njegova družina, ostal stalno prijavljen do 12. 10. 1992; če naj bi bil za odločitev odločilen odhod na začasno službovanje v tujino, ali je to „zapustitev države“ v smislu ZUSDDD (kar bi pomenilo, da tožnik sploh ni bil izbrisan), ali pa samo začasen odhod na službovanje z namenom vrniti se k svoji družini (kar je tožnik hotel narediti, a mu je to preprečevala uvrščenost na nezakonit spisek nezaželenih)? 3. Če sodba tožnika obravnava po kriterijih ZUSDDD za izbrisane, iz tega sledi, da v njej manjka ugotovitev, kdaj in kako je bil izbrisan. 4. Vprašanje očitne neustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po izkazanih poskusih vračanja (četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1) Prvo in drugo vprašanje revident zastavlja na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno, zato z njima ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Kolikor se drugo vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije po določbi 1č. člena ZUSDDD, Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da navedena določba taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni odhoda na službovanje kot oficirja JLA,(2) zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.

8. Tretje zastavljeno vprašanje se nanaša na pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni predmet revizijskega preizkusa (prvi in drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vprašanje (ne)ustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po izkazanih poskusih vračanja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD, ki ga kot četrto vprašanje zastavlja revident, ni odločilno v obravnavani zadevi. Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da revident ni izkazal upravičene odsotnosti iz RS niti za obdobje (prvih) pet let na podlagi tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD in s tem pogoja dejanskega življenja za to obdobje, zato vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.

9. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014. (2) Upošteva se le odsotnost iz Republike Slovenije zaradi dela, na katerega je osebo napotila pravna oseba iz Republike Slovenije.