Jedro

Po določbi 39. člena ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti (četudi so kapitalizirane) pa le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi sklepa o izvršbi zoper toženo stranko v višini 16.727,97 EUR in sicer na plačilo glavnice in kapitaliziranih obresti, vse dolgovano po sklenjeni „posredovalni“ pogodbi. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopenjsko sodbo in sicer tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek kapitaliziranih obresti v višini 4.209,19 EUR, ki je presegal znesek vračila glavnice (to je 12.518,78 EUR).

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, s katerim po vsebini izpodbija le odločitev o neobstoju terjatve v delu, ki se nanaša na kapitalizirane zamudne obresti v višini 4.209,19 EUR.

3. V skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je možnost dopustitve revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v revizijskem postopku oziroma postopku za dopustitev revizije sporna le še odločitev o obrestih. Po določbi 39. člena ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti (četudi so kapitalizirane) pa le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.

4. V obravnavanem primeru tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije vsebinsko izpodbija le odločitev pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na obračun kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 4.209,19 EUR. Ker tožeča stranka spornih obresti tekom postopka ni uveljavljala samostojno kot glavni zahtevek, je Vrhovno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka sklepa.