Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo na podlagi 39. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD1). Trdila je, da se je v ljubljanski regiji prijavila na razpis za specializacijo ginekologije in porodništva. Ker je bila zaradi napovedanega ugovora vesti zoper opravljanje umetne prekinitve nosečnosti in vstavljanje materničnih vložkov ocenjena kot manj primerna kandidatka, je bila nedopustno diskriminirana.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo nadomestila zaradi diskriminacije v višini 1.000 EUR (I. točka izreka) ter objavo sodbe v anonimizirani obliki na svoje stroške v mesečni reviji ISIS Zdravniške zbornice Slovenije ter na domači spletni strani, tako da bo objava dostopna v obdobju enega leta od objave (II. in III. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Ugotovilo je, da je bilo tožnici najnižje število točk za razgovor dodeljenih s ciljem, da na razpisu ne bi bila izbrana. Vsi ostali kandidati so odgovorili, da ugovora vesti ne bodo uveljavljali. Tožnica na razpisu ni bila izbrana. Izkazana je prepovedana diskriminacija po prvem odstavku 4. člena ZVarD. Toženka ni zmogla dokaznega bremena, da ni kršila prepovedi diskriminacije. S tožničinim uveljavljanjem ugovora vesti pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ne bi bila prizadeta.

3. Sodišče druge stopnje je dopolnitev pritožbe s 17. 6. 2021 zavrglo. Pritožbo z 9. 4. 2021 je zavrnilo in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo. Pojasnilo je, da ZVarD v tretjem odstavku 2. člena uveljavlja načelo in favorem libertatis, na podlagi katerega uveljavljanje zahtevkov po ZVarD ni subsidiarne narave. V primerih, če je za diskriminirano osebo ugodnejše, gre za samostojno in od drugih pravnih postopkov neodvisno sodno varstvo. Dejstvo, da je bilo vsem kandidatkam zastavljeno vprašanje, ali bodo uveljavljale ugovor vesti, je zelo močan indic, da je ta osebna okoliščina pomembna pri izboru najprimernejših kandidatov za specializacijo ginekologije. Ravnanje toženkine strokovne komisije je bilo v nasprotju s pravico do ugovora vesti in prepovedi diskriminacije. Tožnica zaradi osebne okoliščine verskega prepričanja ne bi smela biti postavljena v slabši položaj od kandidatov, ki ugovora vesti niso uveljavljali.

4. Toženka je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1. Ali upoštevanje kot relevantne okoliščine tožničine izjave o tem, da namerava uveljavljati ugovor vesti za opravljanje umetnih prekinitev nosečnosti in vstavljanje materničnih vložkov, v izbirnem postopku specializantk in specializantov ginekologije in porodništva, predstavlja neenako obravnavo tožnice po določbah ZVarD;

2. Ali sta izplačilo nadomestila ter objava sodbe zaradi diskriminacije, ki sta predvidena v prvem in četrtem odstavku 39. člena ZVarD, predvidena kot ultima ratio za primere, kadar stranke v sodnih postopkih ne morejo izboljšati svojega položaja oziroma odpraviti zatrjevane diskriminacije?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).2 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 33/16. 2 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.