Jedro

Iz četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožnik mora prvi toženi stranki povrniti 744 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je iztoževal odškodnino zaradi poškodb pri padcu na poledeneli površini na dovozni poti pred stanovanjskim blokom. Ugotovilo oz. ocenilo je, da prva toženka, upravnica, ni opustila ničesar, kar bi bila dolžna storiti, in da tretja toženka sama ni stvarno legitimirana za ta spor.

2. Zoper sodbo se tožnik pritožuje, in sicer le glede prve in druge toženke, nominalno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), predlaga njeno spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Kot napačna izpodbija stališča sodišča, da zimska služba ne spada med redna vzdrževalna dela manjše vrednosti in da bi morala imeti prva toženka posebno naročilo etažnih lastnikov za čiščenje snega oz. posipavanje. Meni, da ta dolžnost obstaja že na podlagi zakona, in sicer po 118. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in po 25. čl. Stanovanjskega zakonika (SZ-1). Sklicuje se na judikate tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 1336/2014, II Cp 2689/2015, I Cpg 376/2010. Meni, da v prilogi Pravilnika o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Pravilnik) niso našteta vsa manjša vzdrževalna dela, sodišče bi ta standard moralo samo napolniti. Očita tudi napačno razlago Pogodb o upravljanju storitev in poslov upravljanja večstanovanjske hiše na naslovu X 1, 1a, 2 in 2a, češ da prve toženke niso zavezovale k čiščenju snega okoli zgradbe. Naposled nasprotuje tudi zaključku, da sporna tla v kritičnem času niso bila nevarna stvar, pri čemer se sklicuje na sklep VSC Cp 247/2021 ter na odločbe VS RS II Ips 270/2000, VSL II Cp 1483/2005, VSK I Cp 636/2005 in VDSS Pdp 801/2013. Očita, da sodišče sploh ni ugotovilo natančnega dejanskega stanja glede spolzkosti površine, ter da je sploh presojalo ravnanje oškodovanca; očita nerazumljivost in neobrazloženost sodbe, torej kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. V zvezi z ravnanjem oškodovanca očita tudi prekoračenje trditvene podlage (glede tega, katero pot bi lahko uporabil).

3. Na pritožbo je odgovorila le prva toženka, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje stroške v zvezi s podanim odgovorom. Ostale tožene stranke in stranska intervenientka niso odgovorile.

4. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka, glede prve toženke tudi ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

5. V pritožbi ni več sporno, kaj se je dejansko dogodilo: tožnik je padel na dovozni poti k večstanovanjski stavbi, ki ni bila brezhibno očiščena snega, pač pa je bil ta „zvožen“, zaradi česar je bila pohodna površina spolzka. V posledici tega je tožnik, sicer stanovalec oz. eden od etažnih lastnikov v tej hiši, padel in se poškodoval (zlomil si je kolk).

6. Sodišče prve stopnje je za začetek pravilno odklonilo uporabo določb o odgovornosti ne glede na krivdo in se pri tem ustrezno sklicevalo na ustaljeno in enotno sodno prakso. Danes ni več dileme. Stvar, ki je postala nevarna zaradi napačne uporabe ali zaradi zatrjevane opustitve dolžnega vzdrževanja, ni nevarna stvar v pomenu zakonskih določb o objektivni odgovornosti (149. in 150. čl. Obligacijskega zakonika).1 Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna (spolzka tla) zaradi določenih okoliščin, je treba ugotoviti, ali je kdo kriv za nastop teh okoliščin.2

7. Nadalje pa je pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da prva toženka ni opustila ničesar, kar bi bila dolžna storiti, ne po zakonu ne po pogodbi, da torej ni podano njeno protipravno (krivdno) škodno ravnanje.

8. V 118. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je med drugim (4. odst.) določeno, da ima upravnik naslednja pooblastila: - izvajati sklepe etažnih lastnikov; - skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov; - poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti; - upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem; - zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. 5. odst. pa pravi, da mora upravnik pri svojem delovanju upoštevati interese etažnih lastnikov. Iz tega ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.

9. Tudi določba 25. čl. SZ-1 take obveznosti (čiščenja snega na dovoznih poteh) upravnika ne določa. Opredeljuje potrebno večino lastnikov za odločanje o poslih rednega upravljanja in opredeljuje, kaj se šteje za tak posel: zlasti posli obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe po tem zakonu opredeljuje 4. odst. istega določila: gre za sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe se štejejo dela, ki jih zakon, ki ureja graditev, uvršča med vzdrževanje objekta, priprava projektne dokumentacije, ki je potrebna za izvedbo vzdrževanja, ter dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Tudi tu zaman iščemo konkretno obligacijo čiščenja snega.

10. Niti na podlagi Pravilnika upravnik tega ni dolžan izvajati. V prilogi 3 našteta redna vzdrževalna dela manjše vrednosti (24 le-teh) niso našteta primeroma („zlasti“, „predvsem“), pač pa taksativno. Med njimi ni čiščenja snega, pa tudi sicer to delo po podobnosti oz. primerljivosti ne ustreza nobenemu izmed tam naštetih (tega tudi pritožba ne zatrjuje). Sodna praksa, na katero se pritožnik sklicuje, ne podpira njegovih stališč.3

11. Prva toženka je za svoje upravljalske storitve z etažnimi lastniki sklenila posebno pogodbo. Pogodbena obligacija prve toženke glede tega pa je sledeča. Dve pogodbi (za naslov X 2 in 1A) čiščenja snega posebej ne omenjata, pač pa le skrb za redno vzdrževanje skupnih delov, dve pogodbi (za naslov X 2A in 1) pa posebej določata, da redno vzdrževanje med drugim obsega tudi „organizacijo in čiščenje snega in posipanje okrog stanovanjske hiše“ (obakrat 4. alineja 4. člena pogodbe). Dogovorjeni način izvrševanja tega pogodbenega določila in s tem njegovo konkretn(ejš)o vsebino je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi omenjenega pogodbenega zapisa ter zaslišanja prič in predstavnice prve toženke. Ugotovilo je, da je bil način izvajanja oz. organizacija zimske službe taka, da so lastniki sneg čistili sami, upravnik pa je na klic posameznega etažnega lastnika zagotovil sol za posipanje in delovno orodje. Zimske službe upravnik sam (nikoli) ni izvajal. Pritožba tega ne izpodbija. Ker je tako, upravnik ni ničesar dogovorjenega v tem konkretnem nesrečnem primeru opustil. Natančnejše stanje problematične površine zato ni bilo niti relevantno in ga ni bilo treba ugotavljati.

12. Neustrezno ravnanje (pomanjkljivo, malomarno čiščenje funkcionalnega zemljišča in v okviru tega dovozne poti) - če je neustrezno res bilo - bi bilo treba torej pripisati samim etažnim lastnikom. Razlogi glede tega - kar se tiče tretje toženke kot etažne lastnice - so v izpodbijani sodbi napačni. SZ-1 v 81. čl. določa, da so za obveznosti skupnosti lastnikov do tretjih oseb vsi člani solidarno odgovorni. Posamezni etažni lastnik kot oškodovanec je v takem primeru brez dvoma izenačen s tretjimi osebami. Solidarnost pa pomeni „vsi za enega, eden za vse“. Vendar je navedeno brezpredmetno, saj se tožnik izrecno ne pritožuje zoper sodbo z delu, s katerim je zavrnjen zahtevek proti tretji toženki kot etažni lastnici.

13. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbe ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnik mora sam kriti stroške svoje neuspešne pritožbe, toženki pa mora povrniti stroške odgovora, ki jih je z njo povzročil (1. odst. 154. čl. ZPP), in sicer 1000 tč. po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar znaša 744 EUR. Priznane stroške mora tožnik prvi toženki plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

1 Na primer sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 787/2009 z dne 25. 4. 2013, II Ips 297/2011 z dne 30. 5. 2013, II Ips 269/2012 z dne 20. 6. 2013, II Ips 325/2015 in druge. Sodišče prve stopnje se sklicuje na nedavno sodbo II Ips 251/2018, v kateri je to stališče povzeto, opozorjeno pa je tudi, da se v praksi nižjih sodišč še vedno pojavljajo posamična napačna stališča (glej op. 6); s sklicevanjem na slednja zato pritožnik ne more uspeti. 2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2883/2013 z dne 22. 1. 2014. 3 V zadevi 1336/2014 je tukajšnje pritožbeno sodišče ugotovilo, da so najemniki neprofitnih stanovanj, v dogovoru in soglasno z lastnikom in upravnikom, sami sklenili pogodbo o čiščenju skupnih površin z izvajalcem, s katero so določili medsebojne pravice in obveznosti in da (že zato) ni mogoče zaključiti, da bi upravnik in lastnik morala zagotoviti še kakšno dodatno čiščenje skupnih površin. V zadevi II Cp 2689/2015 ni šlo za čiščenje snega, pač pa za očitek neustrezne podlage (granit v vetrolovu) in za skrb za pohodno površino v vetrolovu. V primeru I Cpg 376/2010 pa je šlo za izterjavo stroškov in za skupno postavko za manjša vzdrževalna dela (čiščenje žlebov, odmašitev skupnega stranišča ter pluženje snega in posipanje). Posebej se zato sodišče o slednjem ni izrekalo.