Jedro

Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi pripoznave razsodilo, da je vknjižba lastninske pravice v korist vsakega od tožencev do ½ pri solastninskem deležu do 1/4-ine vsakega od tožnikov pri nepremičnini s parc. št. 11/4 k.o. ... neveljavna in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, po katerem so tožniki pri tej nepremičnini solastniki vsak do 1/4-ine. Nadalje je ugotovilo, da je nepremičnina s parc. št. *21/2 k.o. ... last tožnikov vsakega do 1/3. Odločilo je, da sta toženca dolžna tožnikom povrniti njihove pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu (glede parc. št. *21/2 k.o. ... in glede stroškov prvostopenjskega postopka) potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča ter odločilo o stroških pritožbenega postopka.

3. Sodišči sta ugotovili, da sta toženca nepremičnino s parc. št. *21/2 k.o. ... 13. 2. 2008 kupila od A. Ž.. Ta ni bil njen lastnik, čeprav je bil kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi. Sporno nepremičnino so namreč priposestvovali pravni predniki tožnikov. Vsaj od leta 1946 jo je nemoteno in v dobri uživala K. Š., ki jo je do svoje smrti v letu 1967 tudi že priposestvovala. Po njej jo je podedovala njena oporočna dedinja in pravna prednica tožnikov A. T.. V sklepu o dedovanju po K. Š. ta nepremičnina ni bila navedena. Tudi A. Ž. je bil vse do smrti svoje matere v letu 1990 prepričan, da je sporna nepremičnina last A. T., čeprav ta ni izvrševala posesti na njej. A. T. je med zapuščinskim postopkom po materi seznanil, da ji je pripravljen priznati lastninsko pravico. Vendar A. T. lastninskega stanja formalno ni uredila, tako da se je A. Ž. na podlagi sklepa o dedovanju vpisal kot zemljiškoknjižni lastnik. Poleg tega je vrednost sporne nepremičnine izplačal sodedičem. Sodišči sta tudi ugotovili, da sta toženca pred sklepanjem kupoprodajne pogodbe z A. Ž. že vedela za sporno lastništvo nepremičnine, saj so ju tožniki opominjali, da je parcela njihova.

4. Proti sodbi pritožbenega sodišča sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije. Predlagata, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: Ali je A. T. po priposestvovalki lahko „neknjižno“ brez sklepa o dedovanju in brez vpisa v zemljiško knjigo dedovala nepremičnino, ki je nikoli ni vzela v posest? Ali priposestvovana pravica učinkuje brez posesti nepremičnine? Ali je mogoče nepremičnino dvakrat neknjižno in brez sodnega sklepa podedovati, čeprav je ne prvi, ne drugi dediči nimajo v posesti? Ali je A. T. pridobljeno lastninsko pravico obdržala kljub temu, da je pravico pridobljeno s priposestvovanjem potrebno vpisati, sicer je ni mogoče dobiti na škodo drugih, ki zaupajo javnim knjigam? Ali je svojo pravico obdržala kljub temu, da je po pozivu pravnega prednika tožencev opustila vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, kot nalaga drugi odstavek 8. člena Zakona o zemljiški knjigi in določbe vseh prejšnjih zemljiškoknjižnih predpisov? Ali ima priposestvovana lastninska pravica na nepremičnini učinek erga omnes do te mere, da nanjo ne vpliva niti opustitev vpisa v zemljiško knjigo in ali lastninska pravica ne preneha kljub sklepu o dedovanju te nepremičnine z odplačilom deleža sodedičem in kljub vknjižbi dediča pri sporni nepremičnini in ali nanjo ne vpliva niti dejstvo, da nasledniki nekdanje priposestvovalke niso izvrševali posesti v zadnjih petdesetih letih? Na kakšen način preneha nevknjižena priposestvovana lastninska pravica na nepremičnini in ali preneha tako kot je določeno v 101. členu Stvarnopravnega zakonika? Ali priposestvovana lastninska pravica preneha z opustitvijo posesti in vknjižbe, torej na obraten način kot se originarno pridobi – preneha vera, posest, opusti se vknjižba pravice, ki jo zakonito pridobi drugi?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).