Jedro

Ker revident ni opravljal funkcije sindikalnega zaupnika, ni upravičen do posebnega pravnega varstva ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti z dne 22. 7. 2008 ter posledično zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je bil tožnik z odločbo ZPIZ z dne 25. 9. 2007 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, s priznano pravica do premestitve na drugo delovno mesto od 10. 9. 2007 dalje. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju Komisija) je 11. 7. 2008 podala mnenje, iz katerega izhaja obstoj podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu po 102. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in 40. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI (Ur. l. RS, št. 63/2004 in naslednji). Ni bilo dokazano, da bi bil tožnik sindikalni zaupnik pri toženi stranki, saj ni bila izkazana organiziranost reprezentativnega sindikata pri toženi stranki (208. in 210. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), zato ni mogel uživati varstva kot sindikalni zaupnik po 113. členu ZDR.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je opravljal funkcijo sindikalnega zaupnika. Za takega so ga šteli ostali zaposleni pri toženi stranki, bil je član sindikalnega odbora, to pa izhaja tudi iz sklepa o sprejemu letnega plana ur za leto 2006. Kršen je bil postopek s tem, da sodišče ni zaslišalo predlaganih prič in izvedlo ostalih dokazov glede opravljanja dela sindikalnega zaupnika. Mnenje Komisije ne more biti neizpodbitno. Delovno mesto vzdrževalec specialist, ki bi ga lahko zasedel, je bilo naknadno ukinjeno v sistematizaciji. Čeprav ni bilo zasedeno, bi lahko ostalo prosto še naprej.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revident je bil z odločbo ZPIZ z dne 25. 9. 2007 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in se mu je priznala pravica do premestitve na drugo delovno mesto od 10. 9. 2007 dalje. Komisija je 11. 7. 2008 izdala mnenje, iz katerega izhaja obstoj podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu, ker tožena stranka revidentu ne more zagotoviti drugega ustreznega dela v skladu z invalidsko odločbo. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi invalidnosti z dnem 22. 7. 2008. 8. Revident neutemeljeno izpodbija ugotovitev, da pri toženi stranki ni opravljal funkcije sindikalnega zaupnika na način, ki bi mu zagotavljal varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR. V dokaznem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da obstoj reprezentativnega sindikata pri toženi stranki ni dokazan. V skladu s petim odstavkom 8. člena ZDR se za sindikat pri delodajalcu po tem zakonu šteje reprezentativni sindikat, ki imenuje ali izvoli sindikalne zaupnika po 208. členu tega zakona. Po prvem odstavku 208. člena ZDR sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa mora sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika. Tožena stranka o imenovanem sindikalnem zaupniku ni bila obveščena, niti ni bi dokazan dogovor med sindikatom in toženo stranko o številu zaupnikov (prvi odstavek 210. člena ZDR), ki uživajo varstvo pri odpovedi po 113. členu ZDR. Zato tožnik ni upravičen do posebnega pravnega varstva kot sindikalni zaupnik pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti po 113. členu ZDR.

9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in potrdilo sodišče druge stopnje, prirejanje listinske dokumentacije ni bilo dokazano, niti ni inšpektor za delo odkril nepravilnosti, ki bi vplivale na nezakonitost odpovedi. Mnenje Komisije, ki je ugotovila zakonit razlog za odpoved po 102. členu ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI sicer res ni neizpodbiten dokaz za obstoj odpovednega razloga invalidnosti po četrti alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar revident relevantne nasprotne trditvene podlage ni ponudil. Tudi sistematizacija nekega delovnega mesta v splošne aktu delodajalca sama po sebi še ne pomeni, da potreba po delu na tem delovnem mestu res obstoji.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.