Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zamudne sodbe toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino za nematerialno in materialno škodo v znesku 96.921,46 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, navedenih v I. točki izreka. V II. točki izreka je zavrnilo za 11.800,00 EUR višji tožbeni zahtevek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 103.621,46 EUR za obdobje pred 26. 4. 2021. V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku od 1. 5. 2021 dalje mesečno plačevati znesek 150,00 EUR iz naslova potrebne tuje pomoči, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je v presežku, to je za 150,00 EUR višji mesečni rentni zahtevek tožnika zavrnilo. V V. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku od 1. 4. 2021 dalje mesečno za nazaj, in sicer do 15. v mesecu plačevati znesek 300,00 EUR iz naslova mesečne rente zaradi izgube na zaslužku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V VI. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.850,16 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožena stranka. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijani ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije z vprašanji: – ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede oblikovanja in sprejema dokazne ocene ter nepravilno uporabilo materialno pravo v primeru, ko je svojo odločitev oprlo na posredni dokaz (dopis/izjava z dne 28. 9. 2021), medtem ko ni izvedlo nobenega drugega dokaza, niti ni izvedlo naroka, niti se do navedenega ni opredelilo; – ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede oblikovanja in sprejema dokazne ocene ter nepravilno uporabilo materialno pravo v primeru, ko je svojo odločitev oprlo na posredni dokaz (dopis/izjava z dne 28. 9. 2021), medtem ko ni pojasnilo, zakaj neposrednega dokaza (izjava z dne 27. 8. 2021, podana s strani osebe, ki naj bi prejela pošiljko), ni upoštevalo in se do tega dokaza sploh ni opredelilo; – ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede oblikovanja in sprejema dokazne ocene ter nepravilno uporabili materialno pravo, ker nista opravili naroka v zvezi z ugotavljanjem pravilnosti oziroma zakonitosti izvedene vročitve, kljub številnim dokaznim predlogom (vključno s predlogom za zaslišanje prič); – ali za ugotovitev pravilnosti oziroma zakonitosti vročitve zadošča dopis oziroma pisna izjava tretje osebe (ki sploh ni vročala pošiljke v Šmarju pri Jelšah in opravlja delo na drugi enoti v Mariboru), je pa sama zaposlena na A. d. o. o.; – ali mora sodišče pri ugotavljanju pravilnosti oziroma zakonitosti vročitve zaslišati osebo, ki je vročanje opravila, ali vsaj pridobiti izjavo od osebe, ki je vročanje opravila, v primeru, ko tretja oseba (ki ni izvajala vročanja) poda izjavo o napačnem zapisu priimka osebe, ki naj bi prejela pošiljko, vendar predlaga, da se pridobi izjavo osebe - poštarja, ki je vročitev opravljal; – ali za ugotovitev pravilnosti oziroma zakonitosti vročitve zadošča pisna izjava tretje osebe, ki ji ni bila priložena kopija osebnega dokumenta po 236.a členu ZPP; – ali ima izjava tretje osebe (ki ni opravljala vročanja) oziroma dopis, ki ga pripravi tretja oseba (ki ni opravljala vročanja) v imenu družbe, pri kateri je ta oseba zaposlena, kakšno večjo dokazno vrednost od izjave osebe, ki naj bi ji bila vročitev opravljena; – ali sodba in sklep, ki sta izdana brez izvedbe glavne obravnave ter brez izvedbe dokazov, ki jih predlaga tožena stranka in brez ustrezne opredelitve do teh dokazov, predstavljata nedopustno odločitev presenečenja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ni ugotovilo razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.