Jedro

Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 1.) zavrglo tožbo s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da je dražba v izvršilni zadevi In 1996/0045 z dne 19. 12. 2006 na Okrajnem sodišču v Kočevju nična, 2.) zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je nična Pogodba o odstopu terjatve z dne 18. 12. 2006 sklenjena med prvo toženo stranko, kot odstopnikom terjatve, in drugo toženo stranko kot prevzemnikom terjatve, in 3.) tožeči stranki naložilo, da drugo toženi stranki povrne njene pravdne stroške.

2. Zoper navedeno odločbo vlaga ugovor (laično pritožbo) tožnik, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Očita, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je v 1. členu Pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 12. 2006 (v nadaljevanju Pogodba o odstopu terjatve) naveden dolg dolžnikov – zastaviteljev, ki znaša 9.463.310,80 (takratnih) SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, iz 2. člena te pogodbe pa je razvidno, da odstopnik odstopi prevzemniku terjatev za ceno 10.000.000,00 (takratnih) SIT in da je kupnina namenjena za plačilo dolga kreditojemalca. Kupec je izvedel nakazilo 10.000.000,00 (takratnih) SIT in s tem poplačal dolg dolžnika in zastaviteljev do banke X, zato bi morala banka vknjižiti ta znesek na dolžnikov konto in ga zapreti. Banka ne more odstopiti terjatve, ki je nima, zato je pogodba o odstopu terjatve postala nična. Citira 50. člen in 435. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in zaključi, da po prodajni pogodbi banka X nima več nepremičnine niti nobenih pravic. Dražba se ne bi smela opraviti, ker banka X dražbenega predmeta ni več imela.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper sklep. Ker v razlogih pritožbe vztraja pri ničnosti Pogodbe o odstopu terjatve, in gre za laično pritožbo, je pritožbeno sodišče preizkusilo tudi pravilnost odločitve s sodbo(1) (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti dražbe ni dopusten (181. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Pritrditi je razlogom sklepa (pritožba jim opredeljeno niti ne nasprotuje), da bi moral tožnik v okviru izvršilnega postopka uveljavljati ustrezna pravna sredstva, ki jih, kot je povedal sam, ni vložil. 7. Pritožba smiselno trdi, da ni bila sklenjena pogodba o odstopu terjatve, temveč prodajna pogodba (zaradi navideznosti je postala pogodba o odstopu terjatve nična), in je s plačilom kupnine drugotoženec postal lastnik (zastavljene) nepremičnine.

8. Odstop terjatve s pogodbo (417. člen OZ),(2) je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim preide obstoječa terjatev od enega upravičenca na drugega. Na podlagi določbe 421. člena OZ ima prevzemnik (drugotoženec) nasproti dolžniku (tožnik) enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (prvotoženka).

9. Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve v smislu določila 417. člena OZ (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo, kot vztraja v pritožbi.

10. Tožnik si, kot pravilno in jasno obrazloži že sodba (13. točka obrazložitve), napačno razlaga določila pogodbe. Iz 2. člena Pogodbe o odkupu terjatve, ki ga ponovno izpostavlja pritožba, je jasno razvidno, da drugotoženec kupuje terjatev od prvotoženke. Njen 3. člen pa določa, da na drugotoženca preidejo vse pravice iz odstopljene terjatve, med drugim zastavna pravica odstopnika, vpisana v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Kočevju pri nepremičnini v lasti zastaviteljev A. A. do 4/6, B. A. do 1/6 in C. A. do 1/6 (tretji odstavek 3. člena). Drugotoženec s pogodbo o odstopu terjatve ni postal lastnik nepremičnine, kot trdi pritožba. Drugotoženec je, kot pravilno obrazloži sodba (14. točka obrazložitve), postal lastnik nepremičnine na podlagi 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju s sklepom o izročitvi nepremičnine In 1996/00045 z dne 15. 1. 2007, ki je postal pravnomočen 6. 2. 2007. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je Pogodba o odstopu terjatve nična, ker prikriva prodajno pogodbo. Materialnopravno pravilna je odločitev sodbe, da niso podani pogoji za ničnost navedene pogodbe (50. člen OZ).

11. Po navedenem pritožbene trditve niso utemeljene in ker niso podani niti po uradni dolžnosti preizkušeni procesni in materialni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP, 353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil. Op. št. (1): O zahtevku na ugotovitev ničnosti Pogodbe o odstopu terjatve je odločeno s sodbo.

Op. št. (2): Po tej določbi lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, če ne gre za terjatev, katere prenos je prepovedan.