Jedro

Zakon postavlja stroge formalne zahteve v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka, za določitev preživnine in za ureditev stikov. Odločilo je, da tožnik ni dolžan povrniti stroškov postopka, ker jih je oproščen po odločbi Bpp.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da ga vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnih predpisov. Sodišče je svojo odločitev oprlo na izkrivljena dejstva. Ocenilo je, da naj bi bilo za otroka v rejništvu lepo poskrbljeno. Tožnik poudarja, da je sposoben bolje poskrbeti za hčerko, ji nuditi oporo in poskrbeti za njen razvoj. Poudaril je spremenjene okoliščine, in sicer, da otrok ne zaupa rejnici, saj se vedno z vprašanji in težavami obrne na očeta. Otrok tudi izostaja ponoči z doma, ima neprimerno družbo. Tožnik si je uredil življenje. V takih okoliščinah pomeni nadaljevanje rejništva hud poseg v tožnikove in otrokove pravice, saj tožniku ni omogočeno, da bi zanj skrbel. Podane so bistvene kršitve pravdnega postopka v zvezi s predpisi o dokaznih sredstvih ter načelom proste presoje dokazov. Sodišči v obrazložitvah nista zavzeli stališča do spremenjenih razmer. V postopku ni bil postavljen predlagani izvedenec klinični psiholog, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Zavrnitve dokaznih predlogov niso obrazložene. Sodbe se ne da preizkusiti v delu, ki se nanaša na koristi otroka. Pomembnega pravnega standarda sodba ne konkretizira in popolnoma zanemari okoliščine obravnavanega primera. Otrokova želja je le eden od elementov. Na otroka vplivajo zahteve centra za socialno delo. Otroka bi bilo mogoče oddati v rejništvo v primeru, če nima lastne družine, če iz različnih razlogov ne more živeti pri starših ali če je v okolju, v katerem živi, ogrožen njegov razvoj. Sodba ne upošteva, da je ukrep rejništva kratkotrajen in in namenjen temu, da se uredijo razmere v matični družini. Sodba se ne opredli do tega, da je rejnica zainteresirana za rejništvo kot odplačno pogodbeno razmerje. Meni, da je utemeljena spremenjena okoliščina v tem, da je sposoben opravljati starševsko funkcijo tako, da bi otroku zagotovil življenjske pogoje, ki so primerljivi tistim, ki jih je deležen v rejniški družini. Poudarja, da je v javnem interesu zagotoviti enotno uporabo zakonov, poenotenje sodne prakse in zagotovitev objektivne koristnosti. Predlaga, da sodišče predlogu ugodi in izda sklep o dopustitvi revizije.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Zakon torej postavlja stroge zahteve v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. V svoji vlogi ni opredelil, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. P oleg tega ni navedel prav nobene okoliščine, ki bi v konkretnem primeru upravičevala odločanje Vrhovnega sodišča v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP; ne navaja na primer, da bi izpodbijana odločba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali da te ne bi bilo ali da bi bila praksa višjih sodišč neenotna.

Predlagatelj pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila izpodbijana sodba napačna in navaja revizijske razloge. Po vsebini se torej predlog približuje reviziji , v zvezi s čimer je treba poudariti, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije.

6. Nepopoln predlog je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.