Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede na podlago odločitve v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na navedeno vprašanje. Zato pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani in je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je bilo ugotovljeno, da sta v delno še odprtem komasacijskem postopku sodelovala kot komasacijska upravičenca tudi tožnik in prvi toženec. Slednjemu je bila v zameno za v komasacijski sklad vloženo parcelo št. 757 k.o. ... dodeljena parcela št. 2925 iste k.o., tožniku pa v zameno za vloženo parcelo št. 758 parcela št. 2926. Po tem, ko je bila prvemu tožencu kot komasacijskemu upravičencu v postopku že dodeljena parcela št. 2925 (prej 757), je z drugo toženko sklenil prodajno pogodbo glede te parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik je tedaj že bil; nato pa je sledila sklenitev menjalne pogodbe med drugo in tretjo toženko, na podlagi katere je druga toženka tretji toženki med drugim prepustila sporno nepremičnino v solast, po parcelaciji te parcele na parc. št. 2925/1 in parc. št. 2925/2 pa je bila med drugo in tretjo toženko sklenjena še pogodba o razdružitvi solastnine, po realizaciji katere v zemljiški knjigi je danes parcela št. 2925/1 v lasti tretje toženke, parcela št. 2925/2 pa v lasti druge toženke.

2. Tožnikov primarno uveljavljani zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen iz razloga pomanjkanja njegove aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj nikoli ni bil lastnik nepremičnine, glede katere je vložil izbrisno tožbo; ta nepremičnina je, povzeto po razlogih pravnomočne sodbe, resda bila predmet komasacijskega postopka (s strani tožnika zatrjevan razlog ničnosti glede nadaljnjega pravnega prometa z njo med trajanjem komasacijskega postopka), vendar je bila tako pred njim (takrat kot parcela št. 757) kakor tudi po njem (kot parcela št. 2925) vknjižena na prvega toženca kot njenega zemljiškoknjižnega lastnika. Tožnik ni nasprotoval niti temu, da prvi toženec postane njen lastnik. V komasacijskem postopku tožnik upravnim organom očita le (poleg po njegovem mnenju prenizko priznane odškodnine), da niso upoštevali dogovora o poteku meje med parcelama in o tem je komasacijski postopek še odprt. Tožnik torej nikoli ni bil lastnik v zahtevku iz izbrisne tožbe navedenih parcel – ne knjižni, ne izvenknjižni, niti nima pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na njih; nanje se nanaša le dogovor med tožnikom in prvim tožencem o poteku meje, spor o meji pa po stališču iz razlogov pravnomočne sodbe ne nudi podlage za uveljavljanje zahtevka z izbrisno tožbo, niti ne more biti razlog za omejitev prenosa lastninske pravice oziroma pravnega prometa.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije, v katerem napoveduje namero po izpodbijanju pravnomočne odločitve le v delu o zavrnitvi z izbrisno tožbo kot primarno uveljavljanega zahtevka (I. točka izreka pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje), po nadrobnem razlaganju svojih pogledov na pravno problematiko te zadeve izoblikuje sledeče vprašanje, ki ga ponuja v presojo Vrhovnemu sodišču za primer dopustitve revizije: „Ali še nedokončan upravni postopek, v katerem je predmet odločanja vprašanje pridobitve lastninske pravice na nepremičninah(1) in v katerem ima tožnik položaj upravičenca, ki pričakuje pridobitev lastninske pravice na (delu) obravnavanih nepremičnin, njegov pravni položaj pa je varovan z zakonsko predpisano prepovedjo razpolaganja z nepremičninami s sankcijo ničnosti, vzpostavlja aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1?“

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede na podlago odločitve v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na navedeno vprašanje. Zato pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso podani in je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).

Op. št. (1): v resnici vprašanje poteka meje in odškodnine