Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZDR-1 poleg delavcev, starejših od 58 let, varuje pred odpovedjo iz poslovnega razloga tudi delavce, ne glede na starost, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Ne ZDR-1 ne ZPIZ-2 pa ne govorita več o minimalnih pogojih, temveč le o pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Uveljavitev pravice do starostne pokojnine je v vsakem primeru odvisna od zavarovanca (delavca). Tudi če in ko izpolni pogoje za upokojitev, se mu ni treba upokojiti. To pomeni tudi, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine različni za vsakega zavarovanca glede na njegove osebne okoliščine in odločitve.
I. Reviziji se delno ugodi, sodba in sklep sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo v celoti in sklepom sodišča prve stopnje v točki II/2 se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Sicer se revizija zavrne.
III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 1. 4. 2014 ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi sodne razveze. Zavrglo pa je tožbo o podrednem zahtevku, ker gre za enak zahtevek kot je postavljen v primarnem zahtevku. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ne spada v kategorijo varovanih delavcev po 114. členu ZDR-1. Ker mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev ne manjka manj kot 5 let pokojninske dobe, tožena stranka njegovega soglasja ni potrebovala.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo prvostopnega sodišča glede uporabe oziroma razlage določbe 114. člena ZDR-1 in se je pri tem sklicevalo tudi na odločitve Vrhovnega sodišča. 3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče podrednega zahtevka ne bi smelo zavreči, niti zavrniti. Tožnik ni mogel vedeti, ali bo sodišče pri svoji odločitvi uporabilo 118. člen ZDR-1, zato je vložil podredni zahtevek, o katerem naj sodišče odloči, če bo odločalo na podlagi navedenega člena. Tožnik je prejel informacijo, da bo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine predvidoma izpolnil 9. 2. 2019 in ne šele 27. 6. 2020, kot je izračunala tožena stranka. Sodišče bi moralo upoštevati določila 114. člena ZDR-1 v korist tožnika in upoštevati možnost znižanja starostne meje po določbah ZPIZ-2. V 114. členu ZDR-1 ni več besede „minimalnih“ kot prej v ZDR, zato zadostuje, da delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne.
5. Revizija je utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Tožnik le navede revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar revizija v zvezi s tem očitkom nima nobene utemeljitve, zato v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
8. Izpodbijani sklep ne temelji na litispendenci, temveč na določbah 182. člena ZPP. Pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR in odškodnini namesto reintegracije gre za odločanje o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP le v razmerju do primarnega zahtevka za vrnitev na delo. Gre za to, da ima sodišče po zakonu možnost, da na predlog tožnika kljub nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to razveže in stranki namesto reintegracije (vrnitve na delo) prisoditi primerno odškodnino. Pogoj za odločitev na tej podlagi je v obeh primerih utemeljenost zahtevka (o nezakonitosti odpovedi), zato ta del primarnega zahtevka ne more biti istočasno predmet podrednega zahtevka.
9. Po določbi prvega odstavka 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine določa ZPIZ-2 v 27. členu. Po prvem odstavku navedenega člena je pogoj starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pogoja starosti tožnik, rojen leta 1960, ne bo izpolnil vse do leta 2025. Po določbi četrtega odstavka istega člena pa pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pogoj 40 let pokojninske dobe bo tožnik dopolnil februarja 2019, vendar takrat še ne bo izpolnil pogoja starosti 60 let, razen kolikor se upošteva znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 28. členu ZPIZ-2. 10. V trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 1. 4. 2014 je tako tožniku za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe. Izpolnitev pogoja starosti pa bo odvisna od njegove odločitve. Starostna meja se po 28. členu ZPIZ-2 namreč lahko zniža zaradi služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Samo z uveljavljanjem in upoštevanjem teh obdobij bo tožnik ob dopolnitvi pogoja pokojninske dobe izpolnil tudi pogoj starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
11. ZDR-1 določa kot varovano kategorijo delavce pred upokojitvijo in jih opredeljuje kot tiste, ki so dopolnili starost 58 let (oziroma po določbi 226. člena ZDR-1 v letu 2014 starost 55 let) ali tiste, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Tožnik je v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugi pogoj nedvomno izpolnjeval in mu delodajalec brez njegovega soglasja ali ob primerih iz drugega odstavka 114. člena ZDR-1, do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne bi smel odpovedati.
12. Določbe 114. člena ZDR-1 in določbe ZPIZ-2 so drugačne, kot so bile določbe 114. člena ZDR in ZPIZ-1, zato tudi sodne prakse na podlagi prej veljavne zakonodaje ni mogoče avtomatično upoštevati. ZDR je določal kot varovano kategorijo starejše delavce (torej po 201. členu ZDR starejše od 55 let), dokler ne izpolnijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Take - torej minimalne - pogoje je izrecno določal ZPIZ-1 v 36. členu.
13. ZDR-1 poleg delavcev, starejših od 58 let, varuje pred odpovedjo iz poslovnega razloga tudi delavce, ne glede na starost, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Ne ZDR-1 ne ZPIZ-2 pa ne govorita več o minimalnih pogojih, temveč le o pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Uveljavitev pravice do starostne pokojnine je v vsakem primeru odvisna od zavarovanca (delavca). Tudi če in ko izpolni pogoje za upokojitev, se mu ni treba upokojiti. To pomeni tudi, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine različni za vsakega zavarovanca glede na njegove osebne okoliščine in odločitve.
14. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tožniku posredoval predhodno pisno informacijo (priloga A5), da bo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi z 28. členom ZPIZ-2 predvidoma izpolnil 9. 2. 2019. Na zahtevo sodišča je Zavod posredoval podatke (dopis z dne 19. 9. 2014) o tem, kdaj bo tožnik izpolnil pogoje po četrtem in petem odstavku 27. člena ZPIZ-2. Zavod je po določbi tretjega odstavka 114. člena ZDR-1 dolžan sporočati podatke delodajalcu, ki jih ta potrebuje za to, da ugotovi, ali delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, ki mu zagotavljajo varstvo pred odpovedjo. Ni pa v tej določbi podlage za to, da bi Zavod presojal izpolnjevanje pogojev po 114. členu ZDR-1 (priloga B5). To ugotavlja delodajalec in v primeru spora sodišče v delovnem sporu.
15. Ker izpolnitev pogojev za starostno upokojitev vedno temelji na osebnih, subjektivnih okoliščin vsakega posameznega delavca, ni mogoče govoriti o objektivnih okoliščinah. Kot „objektivni“ s stališča delodajalca so lahko le podatki, na podlagi katerih se ugotovi, ali konkretni delavec v trenutku odpovedi take pogoje izpolnjuje. To pa so podatki, ki so delodajalcu znani, podatki, ki jih lahko pridobi s strani Zavoda in podatki, ki mu jih da delavec: rojstni datum, podatki o delovni, zavarovalni oziroma pokojninski dobi, podatki o okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev.
16. Po določbi 36. točke 7. člena ZPIZ-2 je starostna pokojnina pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe (prvi odstavek 37. člena ZPIZ-2). Predpisana starost, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine je tako starost iz 27. kot iz 28. člena ZPIZ-2. Zato ni podlage za neupoštevanje znižanj starostne meje za ugotavljanje pogojev za starostno upokojitev po 114. členu ZDR-1. 17. Glede na navedeno je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Bistveno za odločitev je, da je tožniku v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe. Kot takemu mu tožena stranka do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, to je pokojninske dobe in starosti po 27. in 28. členu ZPIZ-2, brez njegovega soglasja ali v primeru okoliščin iz drugega odstavka 114. člena ZDR-1, pogodbe o zaposlitvi ni mogla odpovedati.
18. Glede na navedeno je revizijsko sodišče delno ugodilo reviziji in razveljavilo sodbi sodišča druge in prve stopnje v celoti, sklep sodišča druge stopnje pa le v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje v točki II/2, v preostalem delu pa revizijo zoper sklep zavrnilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o tožbenih zahtevkih tožnika.
19. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.