Jedro

Ker je bila tožena stranka na narok 25.11.2008 vabljena pravilno, vročitev vabila pa je izkazana v spisu, kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni izkazana, saj je imelo sodišče utemeljen razlog, da zasliši le eno stranko (258. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za izselitev tožene stranke iz sporne nepremičnine v Kranjski Gori zavrnilo, ugodilo pa je tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine in toženi stranki naložilo, da tožnici plača 128.452,5 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je sodišče zavrnilo in odločilo še o povrnitvi pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka. Slednja je podana, ker sodišče tožene stranke ni zaslišalo, saj je toženec v dopisu z dne 18.9.2008 sodišče seznanil, da bo novembra operiran in približno mesec dni v bolniškem staležu, sodišče pa je narok za glavno obravnavo kljub temu razpisalo konec novembra in zadevo zaključilo, ne da bi zaslišalo toženo stranko. Revident vabila za narok 25.11.2008 sploh ni prejel in višje sodišče prejem vabila zmotno utemeljuje z dejstvom obstoja toženčevega opravičila, kar pa je po revidentovem mnenju zmotno, saj se je on opravičil za celotni november in ne za dan razpisane obravnave (za katero sploh ni vedel). Kršitev postopka vidi revident tudi v tem, da je sodišče zavrnilo njegovo utemeljeno in argumentirano zahtevo po postavitvi novega izvedenca, kar je bilo za razjasnitev zadeve bistvenega pomena, saj ni bilo jasno, na katerega od dveh objektov na parceli se izvedensko mnenje nanaša. Posledica te nejasnosti pa je tudi nepravilna uporaba materialnega prava, saj uporabnine v tem primeru sploh ni moč določiti. Izvedenec je objekt napačno obravnaval kot gostinski objekt, poleg tega pa sodišče ni upoštevalo, da je šlo med strankama za posebno razmerje in dogovor, da tožnik tožencu dopusti uporabo brunarice do njene prodaje. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana, saj je pritrditi razlogovanju sodišča druge stopnje, da je bilo toženi stranki vabilo na narok 25.11.2008 vročeno (prek njenega pooblaščenca dne 25.9.2008 ter s fikcijo vročitve dne 26.9.2008). Dopisa tožene stranke z dne 18.9.2008 ni mogoče šteti kot predloga za preložitve razpisanega naroka za 25.11.2008. Pogoja za preložitev naroka sta namreč dva: opravičilo samo in (izkazan) opravičljiv razlog za izostanek(1). Dopis se izrecno nanaša le na prošnjo za preložitev obravnave dne 2.10.2008 (kateri je sodišče tudi ugodilo) zaradi življenjsko pomembnih dogodkov, v katerem pa toženec sodišče seznanja tudi s svojimi načrti (operacija v novembru in bolniški stalež), za katere pa (kasneje) ne izkaže, da so se uresničili (saj ne predloži ustreznega dokaza, npr. zdravniškega potrdila). Ker je bila tožena stranka na narok 25.11.2008 vabljena pravilno, vročitev vabila pa je izkazana v spisu, kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni izkazana, saj je imelo sodišče utemeljen razlog, da zasliši le eno stranko (258. člen ZPP). Posledično tožena stranka tudi ni zmogla dokaznega bremena, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o brezplačni uporabi te nepremičnine do njene prodaje.

7. Bistvena kršitev določb postopka pa ni podana niti v zvezi z toženčevim predlogom po dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Nobenega dvoma ne more biti, da se cenitev sodnega izvedenca P. O. z dne 7.7.2003 nanaša na počitniško hišo, ki zaobsega nadstropje in mansardo v izmeri 456,1 m2 (takšnim dimenzijam brunarica že pojmovno ne ustreza, poleg tega pa to jasno izhaja iz priloženih fotografij (A16)). Prav tako je neutemeljena revizijska navedba, da izračunana uporabnina ni pravilna, ker ne upošteva opreme. Ker je bila tožena stranka o ogledu obveščena, vendar nanj ni pristopila, mora nositi posledice neudeležbe pri ogledu sama. Ker je imelo sodišče za zavrnitev zahteve tožene stranke po dopolnitvi izvedenskega mnenja upravičene razloge, ki jih je tudi navedlo, zatrjevana kršitev postopka ni podana..

8. Tudi materialno pravo je bilo uporabljeno pravilno. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku, nejasnost glede identifikacije nepremičnine, na katero se uporabnina nanaša, ne obstaja. Tudi Vrhovno sodišče pritrjuje pojasnilom sodišč prve in druge stopnje, da varianta 2 izvedenčeve cenitve predstavlja izračun najemnine za stanovanjsko hišo in ne za gostinski objekt. 9. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili (dejanskih ugotovitev pa na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni več mogoče izpodbijati), da je imela tožena stranka sporno nepremičnino v posesti ter jo je uporabljala v nasprotju z voljo tožeče stranke in brez pravnega naslova od 27.9.2000 do 12.10.2007, je pravilna odločitev sodišč, da je toženec na podlagi tedaj veljavnega 1. in 2. odstavka 39. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih dolžan tožniku plačati uporabnino višini, navedeni v 2. točki izreka sodišča prve stopnje

10. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): VS RS II Ips 596/2003 z dne 11.11.2004.