Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanja, za katerega je dopustilo revizijo (v njem so sežeta v predlogu zastavljena vprašanja), podane predpostavke iz 367.a člena ZPP, ker je s tem v zvezi mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje glede zastaranja materialnopravno in procesnopravno pravilna.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 133.132,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prisojeni znesek predstavlja seštevek denarnih zneskov, ki naj bi jih toženka poneverila v času od 1. 4. 2002 do 16. 3. 2009, ko je bila pri tožnici zaposlena kot računovodkinja. Sodišče je zavrnilo toženkin ugovor zastaranja za čas pred 7. 9. 2007, ker je ugotovilo, da proti toženki poteka tudi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi toženke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek glede zneska 31.153,02 EUR in dela prisojenih zakonskih zamudnih obresti, ker se je postavilo na stališče, da je nastopilo zastaranje glede vseh tistih terjatev, ki so zapadle v plačilo pred 7. 9. 2005. Stališče pritožbenega sodišča je, da glede zastaranja ni mogoče uporabiti 353. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je sodišče prve stopnje terjatev presojalo le iz naslova neupravičene pridobitve. Tožnica naj tudi ne bi trdila, da je bil proti toženki začet kazenski pregon, temveč le, da je toženko ovadila zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

3. Tožnica je predlagala dopustitev revizije v zvezi z zavrnjenim delom njenega tožbenega zahtevka. Dopustitev revizije je predlagana glede naslednjih vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje v 10. točki razlogov sodbe z ugotovitvijo, da je tožeča stranka med postopkom trdila le, da je bila toženka ovadena, ni pa podala nobenih trditev, ki bi lahko utemeljile ugotovitev o začetku kazenskega postopka zoper toženko, zagrešilo bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi teh kršitev pa napačno uporabilo določbe 8., 355. in 358. člena ZPP; - ali bi moralo, ob pravilni uporabi določb 13., 206. in 208. člena ZPP, sodišče druge stopnje ob dejstvu, da sta pravdni in kazenski postopek tekla vzporedno, v času odločanja na pritožbeni stopnji pa kazenski postopek še ni bil pravnomočno končan, za na drugi stopnji pravnomočno zavrnjeni del tožbenega zahtevka, katerega zastaranje je odvisno od vprašanja, ali je bilo oškodovanje tožeče stranke storjeno s kaznivim dejanjem, postopek prekiniti in ga nadaljevati na način, kot je določeno v drugem odstavku 208. člena ZPP, ali pa ta del sodbe sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje z napotkom, da ono postopa v skladu z določbami 13., 206. in 208. člena ZPP; - ali bo v morebitnem novem pravdnem postopku zaradi plačila zneskov, na katere se nanaša predlog za dopustitev revizije, ugovor tožene stranke, da gre za razsojeno stvar, utemeljen; - ali je pravno pravilno stališče v pravnomočni sodbi, da tožeči stranki škoda ni nastala, vrnitvena dolžnost tožene stranke pa obstaja zato, ker si je sredstva tožeče stranke neupravičeno pridobila; - ali je pravno pravilno stališče v pravnomočni sodbi, da je mogoče na podlagi 353. člena OZ daljše zastaralne roke uporabiti le v primeru, ko se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ne pa tudi v vseh drugih primerih, ko pride do oškodovanja in/ali prikrajšanja s kaznivim dejanjem; - ali je v obravnavanem primeru prišlo do prikrajšanja tožeče stranke s ponavljalnimi škodnimi dejanji, zaradi česar je začel teči zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic naprej; - ali lahko pride do zastaranja terjatve (ali njenega dela) zato, ker je bila tožba vložena prezgodaj?

4. Predlagateljica trdi, da v zvezi z zastavljenimi pravnimi vprašanji ni ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanja, za katerega je dopustilo revizijo (v njem so sežeta v predlogu zastavljena vprašanja), podane predpostavke iz 367.a člena ZPP, ker je s tem v zvezi mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse.