Jedro

Vzrok za nastanek poslovnega razloga je tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 18. 1. 2010, ter zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, plačilo nadomestila plače in za poziv tožnika na delo. Ob zavrnitvi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče zavrnilo tudi podredne zahtevke v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Presodilo je, da je glede na ukinitev tožnikovega delovnega mesta in drugačno organizacijo dela na previjalnem stroju, pri katerem je delal tožnik, zaradi znižanja povpraševanja po foliji, ki se je izdelovala na tem stroju, obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in se pri tem sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 209/2007 in VIII Ips 104/2008. Navaja, da je sodišče njegov dokazni predlog za zaslišanje priče K. M., ki bi vedela povedati, ali je bil na strani tožene stranke res podan poslovni razlog, ob zaključku obravnave le pavšalno zavrnilo in te zavrnitve tudi v sodbi ni obrazložilo. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav tako se sodišče ni opredelilo do neskladja v podatkih o obsegu poslovanja tožene stranke za leto 2008. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal zaslišanje priče K. M. z obrazložitvijo, da bi kot namestnica direktorja tožene stranke vedela povedati vse v zvezi s sporno odpovedjo. Tožena stranka je takemu dokaznemu predlogu ugovarjala, češ da se je predlagana priča pri toženi stranki ukvarjala zgolj z nabavo in financami in da s samo organizacijo dela ni imela ničesar, poleg tega pa sta s tožencem v nelepem razveznem postopku. Na podlagi izvedbe večih drugih dokazov je sodišče prepričljivo ugotovilo, da je bila tožniku sporna odpoved podana zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta, ker se je zmanjšalo povpraševanje po proizvodu, na katerem je delal tožnik. Hkrati je tožena stranka delo na stroju, na katerem je delal tožnik, organizirala tako, da so preostala le občasna dela na tem stroju pokrivali drugi delavci v proizvodnji, ki so sicer to delo tudi obvladali. Ob teh ugotovitvah je ob zaključku obravnave sodišče le pavšalno substanciran predlog za zaslišanje priče K. M. utemeljeno zavrnilo, ne da bi mu bilo potrebno za takšno zavrnitev navesti obširnejše razloge. Glede na izvedbo drugih dokazov in glede na to, kako je bil predlog za zaslišanje navedene priče podan, je bilo očitno, da izvedba tega dokaza ne bi mogla vplivati na gornje dejanske ugotovitve. Zato očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljen. Prav tako ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če se sodišče ni izrecno opredelilo do zatrjevanih neskladij o obsegu celotnega prometa tožene stranke v letu 2009, saj je tožena stranka poslovni razlog neposredno utemeljevala s spremembo v organizaciji dela in v tej zvezi z ukinitvijo tožnikovega delovnega mesta.

7. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Torej je lahko vzrok za nastanek poslovnega razloga tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca (1).

8. Glede na navedeno je ob ugotovitvi, da je tožena stranka v smislu racionalizacije poslovanja ukinila tožnikovo delovno mesto, sodišče utemeljeno presodilo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

9. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Podobna stališča je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v odločbah VIII Ips 209/2007 z dne 28. 5. 2008 in VIII Ips 104/2008 z dne 7. 9. 2009, na katere se z vidika revizijskih navedb tožnik neutemeljeno sklicuje.