Jedro

Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče glede pravne narave odločb o izvzetju iz nacionalizacije v denacionalizacijskih postopkih, vprašanja, ki jih revident postavlja, glede na okoliščine obravnavanega primera niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revident vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 9. 2010. S to odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo odločbe o nepovratnih in kreditnih sredstvih najemniku denacionaliziranega stanovanja po 173. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki jo uveljavlja na stanovanju A. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo predmetno stanovanje izvzeto iz nacionalizacije na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju ZNNZ) in Uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, torej ni bilo nacionalizirano in zato tudi ni bilo predmet denacionalizacije. Stanovanja so ostala v lasti lastnikov, dodeljeni pa so jim bili najemniki s pravico uporabe stanovanja za nedoločen čas in neprofitno najemnino.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

7. Revident v obravnavani zadevi postavlja več pomembnih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na vprašanje pravne narave odločb o izvzetju iz nacionalizacije in na s tem povezano vprašanje razlage prehodne določbe 173. člena v povezavi s 175. členom SZ-1 (pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom; podpoglavje XVIII.1 o urejanju razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju). Revident meni, da je treba stanovanje, (za katero zahteva izdajo odločbe o pripadajočih sredstvih po tretjem odstavku 173. člena SZ-1 v zvezi s 175. členom SZ-1), ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije, šteti kot stanovanje, ki je bilo pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) vrnjeno prvotnemu lastniku v smislu 175. člena SZ-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča postavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. O vprašanjih, ki jih revident postavlja, je namreč Vrhovno sodišče že odločalo v denacionalizacijskih postopkih. V sodbi I Up 1616/2005 z dne 5. 3. 2008 je zavzelo stališče, da se stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, ne vračajo, saj niso bila niti nacionalizirana in tudi ne morejo biti predmet kakršnekoli obravnave v denacionalizacijskem postopku. Prav tako je Vrhovno sodišče že odločilo, da se stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije (izločena iz nacionalizacije), ne štejejo za podržavljeno (nacionalizirano) premoženje (I Up 1068/2005 z dne 18. 12. 2007, I Up 1150/2005 z dne 12. 1. 2006). Iz navedenih sodb izhaja jasno izraženo stališče Vrhovnega sodišča, da se pojem „izvzetje iz nacionalizacije“ nanaša na (le) nepodržavljene dele hiše oziroma posamezna stanovanja, iz česar ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera sledi, da stanovanja, ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije, ni mogoče šteti za „vrnjeno stanovanje“ v smislu 175. člena v povezavi s 173. členom SZ-1, kot to zahteva revident. 10. Ker je Vrhovno sodišče o vprašanjih, ki jih revident izpostavlja kot pomembna, že odločilo, izpodbijana sodba pa ne odstopa od stališča Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).