Jedro

Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 6956/2008, z dne 3.3.2008, v 1. in 3. odst. izreka, ostane v veljavi in se toženi stranki naloži, da v osmih dneh tožeči stranki plača 3.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2007 do plačila ter izvršilne stroške v znesku 95,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vročitve sklepa o izvršbi do plačila.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.876,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči dan po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

: Tožnik je od toženca zahteval plačilo za opravljena dela po gradbeni pogodbi. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila njegova terjatev že poplačana s strani tretje osebe (toženčeve sestre).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta 15.11.2007 pravdni stranki podpisali zapisnik o končnem obračunu in primopredaji objekta, v katerem sta ugotovili, da mora toženec poravnati še 6.771,00 EUR oziroma skupaj z DDV 7.346,54 EUR. Ob podpisu zapisnika nakazilo 3.000,00 EUR dne 8.11.2007 ni bilo upoštevano. Ta zapisnik oziroma končni obračun ima pravno naravo izvensodne poravnave. Sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena glede SMS sporočila, ki ga je tožniku poslala S. B. V tem sporočilu priznava svoj dolg in obljublja njegovo plačilo. Pred 14.11.2007 tožnik ni bil nikoli obveščen, da je bilo plačilo s strani S. B. opravljeno na račun toženca. Zaradi naknadnega obvestila o namenu nakazila, upnik ni dolžan preknjižiti plačila od enega dolžnika na drugega. Obrazložitev sodbe je sama s seboj v nasprotju, saj sodišče prve stopnje navaja, da sta pravdni stranki sporazumno ugotovili, da toženec dolguje še 6.771,00 EUR, nato pa sodišče ugotavlja, da je toženec v gotovini plačal še 3.771,00 EUR in da je s tem v celoti izpolnil svojo obveznost. Obrazložitev sodbe je tudi v nasprotju z listino v spisu (zapisnikom z dne 15.11.2007).

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko obveznost, poleg dolžnika, izpolni tudi kdo tretji (271. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V konkretnem primeru je izpolnitev s strani sestre toženca sporna iz razloga, ker je tudi sama tožnikova dolžnica. Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. V poštev pride smiselna uporaba prvega odstavka 287. člena OZ, ki določa vrstni red vračunavanja izpolnitve in po katerem mora dolžnik vrstni red določiti najkasneje ob izpolnitvi. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti, tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost. Ker tega ni storila, pritožba pravilno opozarja, da ni upnikova dolžnost kasneje preknjižiti njeno plačilo na toženca. Glede na to, da ni bil obveščen o namenu plačila, je tožnik upravičeno štel, da sestra toženca izpolnjuje svojo obveznost in ne toženčeve.

Razen tega pritožba utemeljeno opozarja tudi na obstoj primopredajnega zapisnika z dne 15.11.2009. Z zapisnikom o končnem obračunu sta pravdni stranki ugotovili višino še neporavnanih obveznosti, med katere sodi tudi spornih 3.000,00 EUR, ki jih je tožniku plačala toženčeva sestra. Pravdni stranki sta primopredajni zapisnik podpisali dan po tem, ko je tožnik prejel obvestilo od toženčeve sestre, da je izpolnitev opravila v korist toženca. Toženec je takrat torej že vedel, da upnik izpolnitve ni štel v njegovo korist. Kljub temu je podpisal primopredajni zapisnik (oziroma ga je podpisal njegov pooblaščenec). S tem ko ga je podpisal, je potrdil, da njegova obveznost do tožnika še vedno obstoji. Tožnik je tožencu izstavil račun, s katerim zahteva plačilo spornih 3.000,00 EUR z 8,5 % DDV, kar skupaj znaša znesek, ki ga je tožnik uveljavljal v predlogu za izvršbo. Zakonske zamudne obresti tožnik zahteva od 1.12.2007, kar je prvi dan po dnevu izstavitve računa. Glede na navedeno je njegov predlog v celoti utemeljen.

Sodišče prve stopnje je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo v sodbi, zmotno uporabilo materialno pravo, ker je izpolnitev toženčeve sestre štelo za izpolnitev tretjega, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi ohranilo v veljavi (5. alineja 358. člena ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že zaradi navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih očitkov ni opredeljevalo.

Drugi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko pritožbeno sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Stroški tožeče stranke so specificirani v stroškovniku (l. št. 45) in v pritožbi (l. št. 57). Stroški so ji priznani v znesku 1.876,41 EUR, od tega nagrada odvetniku znaša 1.730,65 EUR, taksa za sodbo sodišča prve stopnje in za pritožbo skupaj 131,36 EUR in kilometrina 14,40 EUR. Nagrada odvetniku je priznana v priglašenem obsegu, razen za drugo pripravljalno vlogo, za katero je sodišče priznalo le 225 točk in ne priglašenih 300 točk. Tožeča stranka je dolžna navedene stroške toženi stranki plačati v 15 dneh od vročitve sodbe, sicer bo morala plačati še zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.