Jedro

Po čl. 32 ZIZ je možno predlagati izvršbo s posekom stoječih dreves v gozdu (etat). Upoštevati pa je treba predpise, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi. Ugotoviti je treba, ali je režim poseka prost, ali pa je za posek potrebno upravno dovoljenje, ali soglasje pristojnega organa, ali službe. Režim poseka mora zatrjevati upnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom zavrglo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. Sodišče je ustavilo kompletno izvršbo, čeprav je obrazložilo ustavitev le glede poseka lesa. Izrek je nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo. Ne strinja se z oceno, da so drevesa sestavina zemljišča, saj je predlagal rubež predhodno posekanih dreves. Upnik je predlagal izvršbo v skladu s čl. 30 in 32 ZIZ, saj je predmet izvršbe vsaka dolžnikova stvar, razen, če je izvzeta, ali je izvršba na njej omejena. Predlaga razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče pri odločanju ni upoštevalo določbe čl. 32 Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je lahko predmet izvršbe vsaka stvar, razen, če ne gre za izvzetje, ali za omejitve po zakonu.

V konkretnem primeru prirast gozdnega drevja (letni etat) lahko predstavlja predmet izvršbe pod pogoji, ki jih določa poseben zakon glede poseka. Gospodarjenje z gozdovi je urejeno v posebnih predpisih, ki urejajo pogoje in režim poseka v gozdu.

Izpodbijani sklep v smislu omenjenih predpisov nima razlogov, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti sklepa.

Glede na določbe čl. 32 ZIZ pa je zmotno stališče, da ni mogoče predlagati izvršbo na stoječa drevesa. Upnik je predlagal izvršbo na posekana drevesa (na hlodovino in na druge sortimente), posek stoječih dreves pa bi bila le predhodna faza premičninske izvršbe.

V novem postopku bo treba ugotoviti, ali obstojijo pogoji za izvršbo na prirast gozdnih dreves. Pri tem bo moral najprej upnik dopolniti predlog za izvršbo in navesti, kakšen je pravni režim predlaganega poseka; in sicer ali gre na primer za popolnoma prost posek, o katerem bi lahko odločala sama dolžnica kot lastnica gozda; ali pa je morda za posek potrebno upravno dovoljenje ali kakšen drug akt pristojnega upravnega organa, ali službe.

Ko bo upnik dopolnil predlog za izvršbo v nakazani smeri, bo sodišče lahko presojalo, ali obstojijo zakoniti pogoji za predlagano izvršbo.

Glede na razveljavitev sklepa bo o pritožbenih stroških odločeno s končnim sklepom.