Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrednost predmeta v postopku zaradi napotitve na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom znaša 4.000- €.
Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da se poleg že priznane odvetniške nagrade – stroškov zastopanja v višini 153- € - prizna še dodatna nagrada v višini 348- €.
Z izpodbijanim sklepom so pooblaščenki udeleženke – odvetnici T.K. – odmerjeni stroški zastopanja udeleženke. Predmet odvetniške storitve je ovrednoten na 700- € in nagrada po tar. št. 3100, 3102 in 6002 odmerjena v višini 153- €. Predlog za priznanje višje odvetniške nagrade je zavrnjen.
Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje odvetnica T. K. Predlaga, da se ji prizna še preostali del priglašenih stroškov, to je 348- €. Zatrjuje neargumentiranost vrednotenja spornega predmeta po prostem preudarku z zneskom 700-€. Tudi sklep višjega sodišča, na katerega se sodišče sklicuje, pravne podlage za tako odločitev nima. Meni, da bi pri vrednotenju predmeta storitve moral biti uporabljen 2. odstavek 22. čl. Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki določa, da se kot vrednost predmeta vzame znesek 4.000- €, če se vrednost ne da določiti. Vrednost se ne da določiti, ker uporaba taksnega zakona ne pride v poštev, saj plačilo sodne takse za tovrstne postopke ni predpisano. Sklicuje se na sodno prakso, ki njenemu stališču pritrjuje. Kot stroške pritožbenega postopka priglaša sodno takso.
Pritožba je utemeljena.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je Zakon o sodnih taksah pri določanju vrednosti spornega predmeta neuporabljiv, ker taksnih obveznosti za tovrstne postopke ne predvideva. Za tak primer ZOdvT predmet, katerega vrednosti ni mogoče določiti po prostem preudarku, ovrednoti z zneskom 4.000- € (22. čl. ZOdvT). Drugačno vrednotenje – vrednotenje obravnavanega predmeta po prostem preudarku - bi bilo arbitrarno, saj kazalcev ali meril, ki bi odkazovali na določeno vrednost predmeta, ni.
Pritožničin predlog za odmero nagrade je zato v celoti utemeljen: nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini 206,70 €, nagrada za narok po tar. št. 3102 v višini 190,80 €, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20- €, DDV 83,50 €, skupaj 501- €. Ker je nagrada v višini 153- € pritožnici že odmerjena, se ji s tem sklepom odmerja še 348- € nagrade za zastopanje udeleženke v postopku.
O stroških pritožbenega postopka ni potrebno odločati, ker niso nastali. Na osnovi 68. čl. Zakona o duševnem zdravju se stroški prisilne hospitalizacije krijejo iz sredstev sodišča, zato taksne obveznosti za pritožbo ni.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP.
O pritožbi odloča sodnica posameznica na podlagi 366.a. čl. ZPP.