Jedro

Glede na ugotovljeno višino vsakomesečnih potreb otrok, ki jih pritožba ne izpodbija je sodišče prve stopnje pravilno očetu naložilo plačilo večjega deleža v denarju izraženih potreb otrok, saj prejema višji OD kot mati, ki je tudi v celoti obremenjena z vsakodnevno nego in oskrbo otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 26.5.1995 pred matičnim uradom v Ljubljani, njuna mladoletna otroka J. in Ž. Z., oba rojena 3.9.1995 pa dodelilo v varstvo in vzgojo materi - tožnici. Navedeno odločitev pritožba ne izpodbija in je že pravnomočna.

Z izpodbijanim delom sodbe pa je sodišče tožencu naložilo, da za preživljanje mladoletnih sinov plačuje mesečno preživnino za vsakega po 25.000,00 SIT od 1.12.1997 dalje. Odločilo je, da mora toženec do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke plačati v 15-tih dneh po pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 5. dne v mesecu vnaprej, v zneskih določenih s sodbo do prve uskladitve preživnin, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS o valorizaciji preživnin, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega obroka preživnine do plačila.

Zoper pravkar povzeto odločitev se je toženec pritožil. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta bila s tožnico dogovorjena, da bo plačeval za oba otroka 30.000,00 SIT mesečno in sodeloval pri nakupu zimske in letne garderobe oziroma tistega, kar bosta mladoletna sinova potrebovala. Prejema plačo po 58.000,00 SIT mesečno. Ker mora plačevati skupaj 50.000,00 SIT preživnine, mu ostane le 8.000,00 SIT, s čimer pa ne more preživeti zanj zelo dolgih 30 dni v mesecu. Za stanovanje plačuje 45.000,00 SIT mesečno, dodatni stroški pa znašajo 15.000,00 SIT mesečno. Kredita odplačuje po 35.000,00 SIT mesečno. Plačevanju preživnine za mladoletna otroka se ne namerava izogniti, glede na njegov dohodek pa predlaga ponovno preučitev sodbe v izpodbijanem obsegu.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da želi toženec s pritožbo le zavleči odločitev o višini preživninske obveznosti. Ni res, da naj bi tožnica kdaj pristala, da bi za oba otroka toženec plačeval preživnino po 30.000,00 SIT mesečno. Vse doslej toženec ni plačal ničesar in tudi ni prispeval k nakupu zimske ali letne garderobe za otroka. Poudarja, da je toženec očitno zdrav, delovno in pridobitno sposoben in mu že te osebne okoliščine omogočajo plačilo sodno določene preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je višino preživninske obveznosti toženca določilo ob pravilnem upoštevanju določbe 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Ugotovilo je, da znašajo mesečne in v denarju izražene potrebe za vsakega otroka po 40.000,00 SIT. Vrste in višine potreb otrok toženec s pritožbo ne izpodbija in zato le te ne morejo biti predmet pritožbene presoje (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na ugotovljeno višino vsakomesečnih potreb otrok je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča preživninska obveznost med oba starša porazdeljena v sorazmerju z njunimi premoženjskimi možnostmi. Ob neizpodbijanem dejstvu, da je mati v zadnjih dveh mesecih prejela dohodek povprečno po 34.102,00 SIT, toženec pa povprečno po 50.000,00 SIT mesečne plače, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora toženec pokriti večji delež preživninskih potreb otrok. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da preživninska obveznost temelji na delovni sposobnosti preživninskih zavezancev. Toženec je nedvomno delovno in pridobitno sposoben. Glede na to, da je vsakodnevna oskrba in varstvo otrok na strani matere, ima toženec nedvomno več možnosti za pridobitev potrebnih denarnih sredstev. Če mu dohodek, ki ga prejema za redno delo, ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov, bo moral pridobiti dodatna denarna sredstva za njihovo pokritje. Ponovno je potrebno povdariti, da so v skladu s 123. členom ZZZDR starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, zato je toženec, ki je delovno in pridobitno sposoben, dolžan storiti vse potrebno za zadovoljitev in kritje njunih preživninskih potreb. Izpolnjevanje preživninske obveznosti ima namreč prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi toženca. Iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene trditve toženca, da za stanovanje plačuje najemnino po 45.000,00 SIT mesečno in stroške po 15.000,00 SIT ter da odplačuje kredit v mesečnem znesku po 35.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je po pravilni in popolni ugotovitvi pravno odločilnih dejstev pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora to sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Zato je, na podlagi določbe 368. člena ZPP, pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ob presoji navedb tožeče stranke v odgovoru na pritožbo ugotavlja, da le te niso vplivale na odločitev o pritožbi, zato pritožbenih stroškov tožeče stranke ni mogoče šteti kot stroške, ki so potrebni za pravdo v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Te stroške bo morala nositi tožeča stranka sama.