Jedro

Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok.

Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Menica, ki je dospela 12.5.2003, je bila izdajateljici predložena istega dne, torej v pravem času, zato tožnica ni izgubila svoje pravice do regresa.

Izrek

I. Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija odločitev o zahtevku za plačilo 186,24 EUR stroškov protesta, sodne takse in materialnih stroškov (sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu glede 3. točke sklepa o izvršbi opr. št. I 874/2003 z 10.7.2003).

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki 337,11 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve te sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

: Tožnica je zahtevala od toženca kot avalista plačilo regresne vsote: 1.963.048 SIT (sedaj 8.191,65 EUR) menične vsote, zakonske zamudne obresti od 12.5.2003 in stroške, ki so nastali s protestiranjem menice, povrnitev sodne takse in materialnih stroškov (skupaj 44.630 SIT ali 186,24 EUR). Sodišče prve stopnje je s sklepom I 874/2003 z 10.7.2003 ugodilo njenemu predlogu za izvršbo na podlagi protestirane menice. Po toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi je sodišče v pravdnem postopku odločilo, da ostane sklep o izvršbi I 874/2003 z 10.7.2003 v 1. in 3. točki v veljavi (to je glede menične vsote, zakonskih zamudnih obresti in stroškov), pritožbeno sodišče pa je zavrnilo toženčevo pritožbo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je tožnica izpolnila menični blanket v skladu s pooblastilom, da je toženčeva obveznost samostojna in da je toženec sicer zastarano obveznost iz temeljnega posla pripoznal. Toženec ne soglaša z navedeno presojo sodišč. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji zatrjuje, da je bila družba S. d.o.o. T. 25.4.2000 izbrisana iz sodnega registra, zato je pripoznava nična, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožnica je glede določitve datuma zapadlosti prekoračila pooblastilo za izpolnitev bianko menice. Tožnica bi morala menico predložiti v plačilo najkasneje v enem letu od izdaje. Ker menica ni bila predložena v plačilo v enem letu, je tožnica izgubila pravico do poplačila.

Tožnica se v odgovoru na revizijo sklicuje na 7., 8. in 31. člen Zakona o menici (Ur. l. FLRJ št. 104/46 s spremembami). Z navedbami o izbrisu S. d.o.o. T. iz sodnega registra toženec nedovoljeno izpodbija dejansko stanje, sicer pa gre za novote. Tožnica je lahko dospelost menice določila vsaj znotraj tri-letnega roka od izdaje.

Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

I. O nedovoljenem delu revizije: Ena od procesnih predpostavk za dovoljenost revizije je vrednost spora. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. V tej pravdi je tožnica uveljavljala tožbeni zahtevek na podlagi menice z dne 20.7.2000 v znesku 8.191,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2003. Poleg navedenega je uveljavljala tudi zahtevek za plačilo stroškov protesta, povrnitev sodne takse in materialnih stroškov (skupaj 186,24 EUR). Gre torej za premoženjskopravne zahtevke, ki imajo različno dejansko podlago. V takem primeru se presoja vrednost spora in ugotavlja pravica do revizije za vsak zahtevek posebej (367. člen v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZPP). Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožbeni zahtevki za plačilo stroškov protesta, povrnitev sodne takse in materialnih stroškov ne presegajo mejnega zneska za dovoljenost revizije. Zato je bilo treba revizijo v delu, ki se nanaša na te zahtevke, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavreči na podlagi 377. člena ZPP.

II. O neutemeljenem delu revizije: Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednja pravno pomembna dejstva:- stranki temeljnega posla, petih posojilnih pogodb, sta bili tožnica (posojilodajalka) in družba S. d.o.o. T. (posojilojemalka), katere direktor je bil toženec; - tožničina pravica zahtevati izpolnitev obveznosti vračila posojila po petih kreditnih pogodbah od družbe S. d.o.o. T. oziroma od toženca kot direktorja te družbe je zastarala pred 20.7.2000; - toženec je kot direktor S. d.o.o. T. 20.7.2000 podpisal menični blanket in ga izročil tožnici za zavarovanje plačila iz posojilnih pogodb; - toženčev podpis na menici ni ponarejen;- toženec se je kot fizična oseba podpisal na menični blanket in menično izjavo kot porok;- S. d.o.o. T. je z menično izjavo pooblastila tožnico za izpolnitev meničnega blanketa, določitev datuma dospelosti je tudi prepustila tožnici; - tožnica je na menično golico vpisala menično vsoto 1.963.048 SIT (sedaj 8.191,65 EUR), datum izdaje 20.7.2000 in datum dospelosti 12.5.2003; - tožnica je menično golico izpolnila v skladu s pooblastilom;- izdajateljica ( S. d.o.o. T. kot glavna menična dolžnica) menične vsote ob dospelosti ni plačala, kar je ugotovljeno s protestom pri notarju 12.5.2003; - dolg obstoji, toženec pa višini ni ugovarjal. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Toženec s trditvami, da tožnica meničnega blanketa ni izpolnila skladno s pooblastilom (menično izjavo), nedovoljeno posega v ugotovljeno dejansko stanje, zato revizijsko sodišče teh navedb ni upoštevalo.

Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Vsak formalno pravilen podpis na menici ustvarja samostojno menično obveznost, ne glede na veljavnost drugih meničnih podpisov. Tudi če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga, ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok.

Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti (poleg drugih manjkajočih sestavin) na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni, da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Menica, ki je dospela 12.5.2003, je bila izdajateljici predložena istega dne, torej v pravem času, zato tožnica ni izgubila svoje pravice do regresa.

Ob ugotovljenih okoliščinah, da se je toženec s podpisom meničnega blanketa odpovedal zastaranju obveznosti iz veljavnih posojilnih pogodb, da višini obveznosti ni ugovarjal, da je njegov podpis na meničnem blanketu veljaven in da je tožnica izpolnila manjkajoče sestavine bianko lastne menice v skladu s pooblastilom (menično izjavo) ter menico pravočasno predložila v plačilo, je pravilna presoja obeh sodišč, da je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost plačila regresne vsote z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2003. Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v ostalem toženčevo neutemeljeno revizijo zavrnilo. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. čl. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP.