Jedro

Ker je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 12. 10. 2012 in 5. 2. 2013 in za ugotovitev, da je bila tožnikova delazmožnost omejena od 23. 8. 2011 do 20. 3. 2012 in da je bil tožnik od 21. 3. 2012 dalje zmožen za delo na delovnem mestu revizorja. Ugotovilo je, da ga je tožena stranka z izpodbijanima odločbama razvrstila v III. kategorijo invalidnosti in mu priznala pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno od 23. 8. 2011 dalje. Dne 23. 8. 2011 je invalidska komisija I. stopnje ugotovila, da je pri tožniku podana invalidnost III. kategorije od 23. 8. 2011 dalje ter da ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. Tožena stranka je na podlagi tega mnenja izdala odločbo dne 21. 9. 2011, s katero mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od 23. 8. 2011. Tožnik ni vložil pritožbe, temveč predlog za obnovo postopka in zahtevo za notranji nadzor, tožena stranka pa je po nadzorstveni pravici z odločbo z dne 17. 8. 2012 odpravila prvostopenjsko odločbo, ker mnenje invalidske komisije I. stopnje ni bilo predloženo v revizijo, in zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V ponovnem postopku je ta dne 12. 10. 2012 izdal po vsebini enako odločbo odpravljeni odločbi z dne 21. 9. 2011. Tožnikovo pritožbo pa je drugostopenjski organ zavrnil z odločbo z dne 5. 2. 2013, saj je bila invalidska komisija II. stopnje dne 31. 1. 2013 enakega mnenja kot prvostopenjska komisija v mnenju z dne 23. 8. 2011. Invalidska komisija II. stopnje je pravilno upoštevala le dokumentacijo, ki je bila predložena v postopku na prvi stopnji, in ne poznejšega izvida z dne 20 3. 2012, ki je bil predložen v drugem invalidskem postopku, ki je bil medtem že pravnomočno končan.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da iz izvida specialista oftalmologa z dne 20. 3. 2012 izhaja, da bo v roku dveh do treh mesecev popolnoma zmožen za delo brez omejitev. Tožena stranka bi morala uporabiti določbe Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ZPIZ (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 118/2005 in naslednji) tako, da bi po vsebini obravnavala izvid z dne 20. 3. 2012, ker je na prvi stopnji odločala šele 12. 10. 2012. Sodišče glede tega na tožbene in pritožbene navedbe ni odgovorilo. Ker se je v ponovljenem postopku postopek začel znova, bi morala tožena stranka uporabiti določbe 42.-49. člena Pravilnika. Tožena stranka pa ni ponovno preko invalidske komisije I. stopnje preverjala tožnikove delovne zmožnosti, temveč se je zanesla na staro mnenje z dne 23. 8. 2011, ki odraža le njegovo takratno zdravstveno stanje. Invalidska komisija I. stopnje ni II. stopnji predložila izvida z dne 20. 3. 2012, čeprav je z njim razpolagala. Tretji odstavek 57. člena Pravilnika določa. da je treba invalidski komisiji II. stopnje predložiti novo in drugo dokumentacijo, ki je obstajala v času odločanja na prvi stopnji in je zavarovanec upravičeno ni mogel predložiti na obravnavi pri invalidski komisiji I. stopnje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je v svojih razlogih glede na listinske dokaze, ki jih je uporabilo pri svoji obrazložitvi, ostalo znotraj zakonsko dovoljenega utemeljevanja svoje odločitve (3. alineja 358. člena ZPP). Glede datuma seznanitve tožene stranke z izvidom z dne 20. 3. 2012 in same ugotovitve invalidnosti z omejitvami delovne zmožnosti se revident ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožena stranka je po nadzorstveni pravici z odločbo z dne 17. 8. 2012 odpravila pravnomočno odločbo z dne 21. 9. 2011, s katero je bila revidentu na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od 23. 8. 2011, ker mnenje invalidske komisije I. stopnje z dne 23. 8. 2011 ni bilo predloženo v revizijo invalidski komisiji II. stopnje. V ponovljenem postopku je tožena stranka v prvostopenjski odločbi z dne 12. 10. 2012 na podlagi mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 23. 8. 2011 in revizijskega mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 28. 9. 2012 odločila enako kot v odpravljeni odločbi. Po pritožbi revidenta je tožena stranka dne 5. 2. 2013 na podlagi mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 31. 1. 2013 potrdila prvostopenjsko odločbo. Zoper odločbi tožene stranke z dne 5. 2. 2013 in 12. 10. 2012 je revident vložil tožbo v tem socialnem sporu, v kateri je zahteval, da se ugotovi njegovo polno delovno zmožnost od 21. 3. 2012 dalje. Dne 20. 3. 2012 je namreč pridobil izvid oftalmologa, iz katerega naj bi izhajalo, da se mu zdravstveno stanje izboljšuje. Dne 24. 5. 2013 je bila izdana nova odločba tožene stranke, ki je postala pravnomočna, saj se zoper njo revident ni pritožil. V tej odločbi je tožena stranka ugotovila, da pri revidentu ni več podane invalidnosti, zato ne izpolnjuje več pogojev za pravice iz invalidskega zavarovanja in mu preneha pravica do zaposlitve s krajšim delovnim časom s 1. 6. 2013 (1). Odločba tožene stranke z dne 24. 5. 2013 je tako postala pravnomočna pred pravnomočnostjo v tem socialnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke z dne 12. 10. 2012. 9. Odločba o vzpostavitvi ali prenehanju pravice iz invalidskega zavarovanja je po svoji naravi ugotovitvena (2). To pomeni, da v upravnem postopku tožena stranka ugotavlja pretekla dejstva, ki se lahko nanašajo tudi na čas pred uvedbo postopka po uradni dolžnosti oziroma pred vložitvijo zahteve za priznanje pravic. S časom nastanka vseh dejstev, ki ustrezajo določenemu zakonskemu stanu pravice iz invalidskega zavarovanja, lahko nastane oziroma preneha pravica iz invalidskega zavarovanja tudi za nazaj (ex tunc). V obravnavani zadevi je tožena stranka v pravnomočni odločbi z dne 24. 5. 2013 ugotavljala dejansko stanje, ki ga je preverjala do izdaje odločbe in ki se je tako nanašalo tudi na izvid oftalmologa z dne 20. 3. 2012, in odločila, da pri revidentu ni več podane invalidnosti in da ni več upravičen do dela s krajšim delovnim časom. Ker je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo tožene stranke z dne 24. 5. 2013. Ta odločba je postala pravnomočna pred pravnomočnostjo odločbe tožene stranke z dne 12. 10. 2012, zato sodišče v sodnem postopku ne sme odločiti drugače, kot je bilo odločeno že s pravnomočno odločbo (319. člen in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP ter 225. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Dejstva iz časa po odpravljeni pravnomočni odločbi tožene stranke z dne 21. 9. 2011 so bila že predmet pravnomočno zaključenega novega postopka, ki je bil sprožen na pobudo revidentovega osebnega zdravnika. Tožbeni zahtevek za prenehanje invalidnosti in s tem pravice iz naslova invalidskega zavarovanja od 21. 3. 2012 dalje je bil iz navedenih razlogov pravilno zavrnjen.

10. Ker je zaradi pojasnjenih časovnih učinkov pravnomočnosti tožbeni zahtevek revidenta neutemeljen že iz teh razlogov, se revizijsko sodišče ne opredeljuje do revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge materialnopravne razloge sodišč nižjih stopenj, saj na drugačno odločitev ti revizijski razlogi ne morejo več vplivati.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Pravnomočno zaključeni postopek o ugotovitvi prenehanja invalidnosti se je začel na predlog revidentovega osebnega zdravnika z dne 9. 7. 2012 (na podlagi izvida oftalmologa z dne 20. 3. 2012) - t.j. pred odpravo odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici.

Op. št. (2): Primerjaj Androjna, V., Kerševan, E., Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 387.