Jedro

Večji obseg naročil utemeljuje obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, za ugotovitev, da je med strankama sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas od 29. 8. 2006 dalje, za vrnitev na delo na ustrezno delovno mesto in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 1. 4. 2009 do 2. 7. 2009 ter od 13. 10. 2009 dalje. Ugotovilo je, da tožena stranka ni prekoračila z zakonom določenega obdobja zaposlitve za določen čas, obstajal pa je tudi zakonski razlog za takšno zaposlitev (začasno povečan obseg dela).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba čas trajanja zaposlitve za določen čas glede omejitev iz drugega odstavka 53. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) obravnavati ločeno, zato v spornem primeru obdobje, za katerega je dovoljeno zaposlovati za določen čas, ni bilo prekoračeno. Glede razloga za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas pa je obrazložilo, da tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podal navedb, ki bi kazale na neobstoj začasno povečanega obsega dela.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je na podlagi osmih pogodb o zaposlitvi za določen čas opravljal delo montaže kontejnerjev, formalno sicer na dveh različnih delovnih mestih, dejansko pa je šlo za enako delo. Razlike v vsebini del so bile le v opisih del in nalog, v praksi pa prav nobenih. Nadalje pa revizija graja zaključek sodišča druge stopnje, da tožnik ni podal trditvene podlage glede neobstoja razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. V 6. točki prve pripravljalne vloge je to podlago podal in izrecno navedel, da razpoložljivi podatki ne dajejo podlage za ugotovitev, da je razlog začasno povečanega obsega dela obstajal. Obseg dela ni bil začasen, ampak so podatki kazali na stalno povečevanje, tudi še po tem, ko je tožniku delovno razmerje že prenehalo.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da tožnik uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče po prvem odstavku 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik v prvi vrsti izpodbija odločitev sodišča druge stopnje (pred tem pa sodišča prve stopnje) zaradi ugotovitve, da čas, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZDR, ni prekoračen. V zvezi s tem vztraja, da je šlo pri monterju III in monterju II le za formalno različni delovni mesti, dejansko pa po vsebini ves čas za enako delo. Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, in ki so drugačne od zatrjevanih v reviziji, tožnik uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga revizijsko sodišče ne more upoštevati. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da gre pri monterju II in monterju III za različni delovni mesti, na katerih se opravlja različno delo, čeprav razlika med njima res ni velika. Tudi tožnik sam je izpovedal, da je razlika v odgovornosti. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je presoja, da časovna omejitev iz drugega odstavka 53. člena ZDR ni bila presežena, pravilna.

8. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa je bistvena kršitev podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Revizija ne navaja dejstev, ki bi kazala na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zatrjevano nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in listinami v spisu (navedbami tožnika v pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2009) pa bi lahko predstavljalo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Vendar zatrjevana kršitev ni podana. V pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2009 je tožnik v 6. točki le pavšalno navajal, da se povečan obseg dela v praksi ni opazil in se ni ujemal s časovnimi obdobji, opredeljenimi v posameznih pogodbah. Toženo stranko je pozval, da povečan obseg dela dokaže. V zvezi z obstojem razloga za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas je sodišče prve stopnje zaslišalo priče, ki so povečanje obsega dela v letu 2007 in 2008 zaradi naročila večje količine kontejnerjev s strani večinskega lastnika C. skladno potrdile, kar ugotavlja tudi sodišče druge stopnje. Na izpovedi prič pa tožnik ni imel pripomb in jih je dejansko šele v pritožbi postavil pod vprašaj, enako pa tudi zatrjevana dodatna naročila v letu 2007 in 2008. 10. Ob ugotovitvi, da je začasno povečan obseg dela kot razlog za sklenitev več zaporednih pogodb o zaposlitvi, najprej za delovno mesto monterja III, nato pa monterja II, v spornem obdobju obstajal, je odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pravilna.

11. Ker uveljavljani razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.