Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljica ni izkazala, da je bila v pravdnem postopku pravočasno opredeljena vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik parcel: - št. 3569/2, 3569/4, 4251 in 4256/1 k. o. ... do celote, št. 3918/1, 3919/1 in 3917/1 k. o. ... do ¾ od celote, - št. 4254, 4252/6 in 4255/2 k. o. ... do ¼ od celote, - št. 3919/5, 3913/1, 3363, 3542, 3543, 3544, 3554, 3563, 3564, 3567, 4061, 4212, 4215, 4217, 4218, 4219, 4259, 4213/2, 3566/1, 3919/6, 3919/7, 4085/3, 4093/2, 4094/2, 3913/3, 3913/4 in 3569/1 k. o. ... do ½ od celote. Tožbeni zahtevek, da je tožnik lastnik parcel št. 4248 in 4257/3 k. o. ..., je zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo je vložila druga toženka, in sicer glede vprašanja, ali je na nacionaliziranem in podarjenem zemljišču državi možno pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Revizijo je mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev predloga za dopustitev revizije je na predlagatelju, saj sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (prim. sklep II DoR 421/2011).
6. Tožnik je zoper toženki, ki nista v položaju enotnih sospornic, uveljavljal dva nepovezana zahtevka, ki se opirata na različno dejansko podlago. V takšnem primeru je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotoviti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP. Da bi bilo to mogoče, bi morala druga toženka, ki vlaga predlog za dopustitev revizije, izkazati, da je bila v pravdnem postopku pravočasno opredeljena vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov. Z navajanjem nediferencirane vrednosti 8.500 EUR tej zahtevi ni zadoščeno in zato ni izkazano, da je glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP v tej zadevi revizijo mogoče dopustiti. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen ZPP).