Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se tožniku začasno ne dovoli izjemnega vpisa, lahko nastala zanj nepopravljiva škoda, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, bi izgubil status študenta in iz tega izvirajoče pravice, kot to navaja tožnik v tožbi in tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Gre za pravico do zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane prehrane in državne štipendije. Poleg tega bi moral štipendijo v visokem znesku z obrestmi vrniti v primeru izgube statusa študenta, to pa bi glede na njegove socialne razmere zanj predstavljalo težko popravljivo škodo. Pravilna je tudi presoja, da bi v primeru odprave sklepa tožene stranke, sodno varstvo zanj ne bilo učinkovito. Škode se ne bi dalo več popraviti, čas vpisa bi že minil, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v upravnem sporu uspel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi tožnika za izdajo začasne odredbe v zvezi z njegovo tožbo zoper sklep Komisije za dodiplomski in magistrski študij Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani z dne 25. 9. 2012 in v zvezi s sklepom senata Fakultete za kemijo in kemijske tehnologije Univerze v Ljubljani št. 26, z dne 16. 10. 2012 ter odredilo, da tožniku začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, tožena stranka dovoli izjemni vpis v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa kemije I. stopnje (I. izreka); če tožena stranka obveznosti iz I. točke tega sklepa ne bo izpolnila v postavljenem roku, se ji izreče denarna kazen v višini 100,00 EUR.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe.

3. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Tožnik ni izkazal razloge, zaradi katerih je možen izjemni vpis. Izdana začasna odredba ni izvršljiva. Začasnega vpisa predpisi ne poznajo. Sodišče prve stopnje ni presojalo škode, ki bi lahko nastala toženi stranki in tudi ne prizadetosti javne koristi.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadejala težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko tožnik zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. Prav takšna začasna odredba je bila zahtevana in izdana v obravnavanem primeru.

7. Čeprav je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu kot toženo stranko nepravilno navedlo izdajatelja drugostopenjskega akta, iz vlog tožnika in tožene stranke vendarle izhaja pravilna navedba tožene stranke. Navedena napačna stranka ni takšna napaka, ki bi terjala razveljavitev sklepa. Presoja in odločitev sodišča prve stopnje pa sta v obravnavanem primeru po mnenju pritožbenega sodišča pravilni.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se tožniku začasno ne dovoli izjemnega vpisa, lahko nastala zanj nepopravljiva škoda, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, bi izgubil status študenta in iz tega izvirajoče pravice, kot to navaja tožnik v tožbi in tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Gre za pravico do zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane prehrane in državne štipendije. Poleg tega bi moral štipendijo v visokem znesku z obrestmi vrniti v primeru izgube statusa študenta, to pa bi glede na njegove socialne razmere zanj predstavljalo težko popravljivo škodo. Pravilna je tudi presoja, da bi v primeru odprave sklepa tožene stranke, sodno varstvo zanj ne bilo učinkovito. Škode se ne bi dalo več popraviti, čas vpisa bi že minil, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v upravnem sporu uspel. 9. Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je začasna odredba, kot je bila zahtevana in izdana, izvršljiva, saj jo je mogoče izvršiti, saj mora tožena stranka začasno, tožniku dovoliti vpis v višji letnik. Za tako dejanje pa ni mogoče trditi, da ga ni mogoče izvršiti. Ali so podani razlogi za izjemni vpis ali ne, ni predmet presoje pri odločanju o začasni odredbi, temveč predmet presoje utemeljenosti same tožbe.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo tudi, da javna korist in korist nasprotne stranke ne bosta prizadeti.

11. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena in šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.