Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 514/2020

ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.514.2020 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zamudna sodba nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Višje delovno in socialno sodišče
5. november 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženka se zavzema za to, da bi se njen odgovor na tožbo štel za pravočasnega, saj z zatrjevanjem prevzema sodnega pisanja s strani napačne (pravne) osebe pravzaprav uveljavlja upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa bi lahko dosegla kvečjemu z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s tem, da je sodna praksa s tem v zvezi glede presoje zapletov, ki nastanejo na naslovu prevzemnika pisanj, zelo stroga) in ne na podlagi pritožbe zoper zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe.

II. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženko z dne 27. 12. 2019 nična in brez pravnih učinkov; da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 29. 2. 2020 in traja od navedenega dne dalje, v delovnem času 40 ur na teden, z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 7. 2019, zaradi česar mora toženka tožnika v roku 8 dni pozvati na delovno mesto, ki ustreza njegovi usposobljenosti ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti te sodne odločbe plačati bruto mesečna nadomestila plač v višini 940,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih neto zneskov, ki so zapadli v plačilo vsakega 18. dne v mesecu, do plačila, medtem ko je višji obrestni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnika v roku 8 dni prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu povrniti pravdne stroške v višini 223,99 EUR, v roku 8 dni po prejemu sodbe, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo (razen zoper njen zavrnilni del) se pritožuje toženka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Navaja, da je dejansko stanje glede vročitve tožbe v odgovor napačno ugotovljeno, ker ji je bila tožba dejansko vročena 9. 6. 2020, ne pa 4. 6. 2020, kot je to ugotovilo sodišče. Vročitev dne 4. 6. 2020 je bila opravljena nezakonito, saj je bil vročena drugi pravni osebi, ne pa toženki (obe sta registrirani na istem naslovu). Prilaga izjavo zakonitega zastopnika te pravne osebe, iz katere izhaja, da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto toženke, ki jo je po petih dneh predalo toženki. Zato rok za odgovor na tožbo ni mogel začeti teči 5. 6. 2020, ampak 10. 6. 2020 in se je iztekel 24. 6. 2020, ko je toženka vložila pravočasni odgovor na tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Že zato pritožbenih navedb v tej smeri – da je dejansko stanje glede vročitve tožbe v odgovor napačno ugotovljeno, ni mogoče upoštevati.

5. Po prvem odstavku 318. člena ZPP sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če toženka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Za presojo pogoja iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP je bistveno, da je sodišče prve stopnje toženki tožbo pravilno poslalo v odgovor na njen naslov. Iz povratnice izhaja, da je bila vročitev sodne pošiljke dejansko opravljena dne 4. 6. 2020. Petnajst-dnevni rok za odgovor na tožbo je potekel 19. 6. 2020. Toženka je odgovor na tožbo vložila 24. 6. 2020. Ker je bil vložen prepozno, ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo in je izdalo zamudno sodbo.

7. Toženka se zavzema za to, da bi se njen odgovor na tožbo štel za pravočasnega, saj z zatrjevanjem prevzema sodnega pisanja s strani napačne (pravne) osebe pravzaprav uveljavlja upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa bi lahko dosegla kvečjemu z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s tem, da je sodna praksa s tem v zvezi glede presoje zapletov, ki nastanejo na naslovu prevzemnika pisanj, zelo stroga) in ne na podlagi pritožbe zoper zamudno sodbo.

8. Izpolnjeni so tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je uveljavljal dopusten tožbeni zahtevek, katerega utemeljenost izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Ključno zatrjevano dejstvo, ki ni v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, je, da podpis na pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 12. 2019 ni tožnikov. Šlo je za neobstoječo pogodbo, kar se veže na posledice ničnosti (13. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Zato je tožnik uspel doseči upoštevanje pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 7. 2019, sklenjene za določen čas 31. 7. 2019 - 31. 12. 2022 ter ugotovitev, da ga je toženka 29. 2. 2020 brez podlage odjavila iz zavarovanj. Ker ni šlo za zakonit način prenehanja delovnega razmerja (77. člen ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku, upoštevaje pri tem predpisano minimalno plačo (prvi odstavek 2. člena Zakona o minimalni plači, Ur. l. RS, št. 13/2010 in nasl.).

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženka s pritožbo ni uspela, sploh pa krije svoje pritožbene stroške že zato, ker delodajalec v tovrstnih sporih sam krije svoje stroške ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia