Jedro

Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo odločb Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 1. 7. 2009 in odločbe tožene stranke z dne 3. 9. 2009 ter za priznanje pravice do subvencionirane najemnine v obdobju od 1. 6. 2009 do 31. 5. 2010. Ob upoštevanju števila družinskih članov ter dohodka tožnice za leto 2009 in dohodkov njenega moža, je ugotovilo povprečni dohodek in ob upoštevanju minimalnega dohodka družinskih članov ugotovilo, da tožnica do subvencioniranja neprofitne najemnine ni upravičena.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi odpravilo in odločilo, da je tožnica upravičena do subvencije k plačilu neprofitne najemnine v višini 238,00 EUR za obdobje od 1. 5. 2009 do 30. 4. 2010. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, vendar ob upoštevanju podatkov o dohodkih družine, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje to pomeni, da bi bila tožnica upravičena do subvencije.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče pri izračunu ugotovljenega dohodka družine upoštevalo napačni dohodek tožeče stranke in sicer njen dohodek, ki ga je prejela v letu 2009, namesto zneska, ki izhaja iz fotokopije davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008. Upoštevati bi moralo na podlagi 30. člena Zakona o socialnem varstvu sprejeti Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Tožnica je vložila vlogo 11. 5. 2009, sodišče pa je v nasprotju z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnim odločilo, da je upravičena do subvencije od 1. 5. 2009, torej za nazaj. Poleg tega je bila tožnica po odločbi JSS MOL z dne 6. 5. 2008 upravičena do subvencije neprofitne najemnine za čas od 1. 6. 2008 do 31. 5. 2009 in je sodišče za mesec maj 2009 odločalo o upravičenosti do subvencije, o kateri je bilo že dokončno oziroma pravnomočno odločeno, s čimer je kršilo določbo 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot prepozno zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija je pravočasna. Pravnomočna sodba je bila toženi stranki vročena 12. 4. 2011, revizija pa je bila vložena 12. 5. 2011. 8. Tožena stranka navaja, da je sodišče upoštevalo napačni dohodek tožnice. Sodišče prve stopnje je kot dohodek tožnice upoštevalo podatek, ki je izhajal iz odločbe JSS MOL z dne 30. 4. 2010, to je znesek 1.196,07 EUR, enak podatek pa je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje. Tožena stranka je že v postopku na prvi stopnji ugovarjala in trdila, da bi bilo treba upoštevati dohodek, kot je bil upoštevan v izpodbijani odločbi z dne 1. 7. 2009 (znesek 14.177,61 EUR).

9. V socialnem sporu presoja sodišče pravilnost in zakonitost dokončnih odločb državnih organov in nosilcev javnih pooblastil (drugi odstavek 58. člena in prvi odstavek 63. člena ZDSS-1). To pomeni, da za presojo upošteva predpise in dejansko stanje, veljavne in ugotovljeno v trenutku dokončnosti sporne odločitve.

10. Tožnica je z vlogo z dne 11. 5. 2009 zaprosila za subvencioniranje najemnine za neprofitno stanovanje. Po določbi prvega odstavka 121. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003 – SZ-1) je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju do višine neprofitne najemnine ali bivalni enoti, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30% njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v tretjem odstavku tega člena. Minimalni dohodek in ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, se ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi o socialnem varstvu.

11. Tožnica je dohodek pridobivala iz dejavnosti kot samostojna podjetnica. Po določbi 30. člena Zakona o socialnem varstvu se dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti (davek iz dejavnosti), pri ugotavljanju lastnega dohodka šteje v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

12. Po določbah 3. člena Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/2001 in 42/2007) se kot letni dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček brez znižanj in olajšav po zakonu, ki ureja dohodnino, zmanjšan za obračunan davek iz dejavnosti, ugotovljen v zadnji odločbi o odmeri davka iz dejavnosti oziroma v zadnjem obračunu davka iz dejavnosti. Na podlagi tako ugotovljenega dohodka, je bil ugotovljen tudi dohodek tožnice v sporni dokončni odločbi.

13. Podatek o informativnem izračunu dohodnine za leto 2009, kot izhaja iz odločbe o pravici do subvencije z dne 30. 4. 2010, v času sprejemanja sporne odločitve še ni bil znan in ga tožena stranka, oziroma JSS MOL niti ni mogla upoštevati. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve zato ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani. Glede na veljavne predpise, pa je bil, ob upoštevanju 27.a člena ZSV, upoštevan pravilni dohodek tožnice.

14. Podatek o višini enega in drugega dohodka ni sporen, zato navedb tožene stranke v reviziji tudi ni mogoče šteti kot (nedovoljenega) uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ampak gre za zmotno uporabo materialnega prava, to je predpisov o tem, kateri dohodek se upošteva pri odločitvi o prošnji za subvencioniranje neprofitne najemnine. Zato je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnice pravilna in je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

15. Ker je revizijsko sodišče potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje so revizijske navedbe o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede priznanja subvencije za mesec maj 2009 brezpredmetne.

16. Odločitev o revizijskih stroških je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP.