Jedro

Tožena stranka je v sklepu o disciplinski odgovornosti, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen, tožniku očitala, da je z uporabo nepredpisanega sporazumevanja z delavcem prevoznika povzročil motnje v delovnem procesu tako, da so vlaki prevoznika utrpeli večjo zamudo, kar je imelo za posledico večjo materialno škodo. Glede na določbe Prometnega pravilnika in drugih internih aktov tožene stranke je dovoljena tako neposredna ustna komunikacija kot tudi komunikacija z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Oba načina komuniciranja sta dopustna in dovoljena. Zato tožnik, ki je od delavca prevoznika, s katerim sta bila v istem delovnem prostoru, zahteval ustno sporočanje po telefonu, ker se na ta način registrira pogovor z drugimi udeleženci, ni zahteval nečesa, kar ni predpisano. Navedeno pomeni, da tožnik ni kršil obveznosti, ki se mu očita v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "1. Razveljavi se sklep tožene stranke št. ... z dne 14. 3. 2011. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 375,35 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila."

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se sklep tožene stranke št. ... z dne 14. 3. 2011 kot nezakonit razveljavi, in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 396,53 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila (II. točka izreka).

Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče v celoti spregledalo njegov zagovor v disciplinskem postopku. Tožnik od ... koordinatorja ni zahteval nekaj, kar ni predpisano. Vsi pogovori z ostalimi udeleženci so posneti in se nanašajo na varen in urejen železniški promet, kar je razvidno iz zapisnika o opravljeni reprodukciji z dne 14. 12. 2010. Tožnik meni, da je potrebno ločiti prometnika kot delavca upravljavca in ... koordinatorja kot delavca prevoznika ter dejstvo, da sta oba delavca izvršilna železniška delavca. Komunikacija med tožnikom in ... koordinatorjem je pomembna z vidika varnosti v železniškem prometu. Da je bila zahteva tožnika tudi za nadrejene sprejemljiva, izhaja iz zapisa v zapisniku o opravljeni reprodukciji z dne 14. 12. 2010. Tožnik vztraja, da ni kršil očitanih določil Prometnega pravilnika in aktov, izdanih na njegovi podlagi. Za spremembo v načinu komuniciranja se je tožnik odločil zaradi težav, ki so nastajale zaradi spreminjanja informacij delavcev prevoznika, kar bi lahko potrdili tudi predlagani priči. Tožnik nadalje navaja, da so bile na telefonski pult nameščene tipke za neposredno vzpostavitev zveze, katerih pomen in namen se skuša izničiti. Prilaga fotografije.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, je pa na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

Predmet presoje v konkretni zadevi je zakonitost sklepa o disciplinski odgovornosti z dne 14. 3. 2011, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen v višini 15 % bruto plače za čas enega meseca. Očitala mu je, da je dne 12. 12. 2010 z uporabo nepredpisanega sporazumevanja z delavcem prevoznika A. povzročil motnje v delovnem procesu tako, da so vlaki prevoznika utrpeli večjo zamudo, kar je imelo za posledico večjo materialno škodo. Pri presoji zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti je sodišče vezano na opredelitev kršitve delodajalca.

Sodišče pri presoji zakonitosti sklepa delodajalca o disciplinski odgovornosti izhaja iz kršitve delovne obveznosti, na katero se v sklepu sklicuje delodajalec. Presoja torej le zakonitost sklepa zaradi kršitve, iz katere je izhajal in jo obrazložil delodajalec. V sklepu z dne 14. 3. 2011 je tožena stranka tožniku očitala nepredpisano sporazumevanje s delavcem prevoznikom A. Z zahtevo, da se mu vsa sporočila v zvezi izvajanja tehnološkega procesa dela na tovorni postaji B. sporoča po telefonu tako, da se bodo ta registrirala, naj bi tožnik kršil določbe prvega in drugega odstavka 6. člena, tretji odstavek 53. člena in prvi odstavek 153. člena Prometnega pravilnika ter na njegovi podlagi izdanih internih aktov tožene stranke (13. točko poglavja ... reda ... postaje B. tovorna, Odredbo vodje nadzorne postaje B. št. in točko 3. Tehnološkega procesa dela postaje B. tovorna "...").

Prometni pravilnik v prvem odstavku 6. člena določa, da se je pri opravljanju železniškega prometa potrebno sporazumevati jasno, zanesljivo, hitro in na enoten način v slovenskem jeziku, in sicer ustno, pisno ali s signalnimi znaki. V drugem odstavku istega člena pa določa, da je ustno sporazumevanje lahko neposredno ali z uporabo telekomunikacijskih naprav. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ugotovilo, da ni prepovedana neposredna ustna komunikacija niti komunikacija z uporabo telekomunikacijskih sredstev (preko telefona). Zato navedene določbe tožnik ni kršil. V tretjem odstavku 53. člena Prometnega pravilnika je določeno, da se sporazumevanje pri premiku opravlja po sredstvih za sporazumevanje, s signalnimi znaki ali ustno. V postajnem poslovnem redu je potrebno predpisati vrsto in način sporazumevanja pri premiku oziroma rabo posamičnih naprav za posamezno postajo. Tudi iz navedene določbe izhaja, da je dopustno sporazumevanje po sredstvih za sporazumevanje, torej tudi po telefonu, zaradi česar tožnik ni kršil navedene določbe.

Tožena stranka se sklicuje tudi na prvi odstavek 153. člena Prometnega pravilnika, kjer je določeno, da mora izvršilni železniški delavec pri prevozniku progovnega prometnika obvestiti, da je vlak pripravljen za odhod. Pritrditi je treba pritožniku, da iz navedene določbe izhaja obveznost izvršilnega železniškega delavca pri prevozniku, zato ga tožnik kot prometnik (delavec upravljavca), ni mogel kršiti. Tožnik tudi ni kršil ... red … postaje B. tovorna, ki v 13. točki poglavja ... določa, da o načrtu predvidenih premikalnih voženj in opravil obvešča pooblaščeni delavec ... - poslovodja glavnega prometnika (premikalne vožnje iz ... na ... in obratno), kateri o tem obvesti notranjega prometnika, saj se ta nanaša na obveščanje pooblaščenega delavca ... - poslovodjo in ne na komunikacijo med ... koordinatorjem in tožnikom. Določilo Odredbe vodje nadzorne postaje B. št. ..., ki določa, da je notranji prometnik prevzel določene naloge glavnega prometnika, med drugim tudi sprejemanje informacij o razporedu lokomotiv od prevoznika, ni pomembno, ker ne predpisuje točno določenega načina komuniciranja prometnika. Obveznosti neposrednega ustnega komuniciranja oziroma prepovedi komuniciranja po telefonu ne določa niti določilo ... Tehnološkega procesa dela postaje B. tovorna.

Glede na navedene določbe Prometnega pravilnika in drugih internih aktov tožene stranke je dovoljena tako neposredna ustna komunikacija kot tudi komunikacija z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Oba načina komuniciranja sta dopustna in dovoljena, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato tožnik, ki je od delavca prevoznika A., s katerim sta bila v istem delovnem prostoru, zahteval ustno sporočanje po telefonu, ker se na ta način registrira pogovor z drugimi udeleženci, ni zahteval nečesa, kar ni predpisano. Navedeno pomeni, da tožnik ni kršil obveznosti, ki se mu očita v izpodbijanem sklepu.

Ker je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno štelo tožnikovo ravnanje za kršitev obveznosti, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 351. člena in 5. alinei 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je sklep tožene stranke z dne 14. 3. 2011 razveljavilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik je tem sporu uspel, zato je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do povrnitve stroškov postopka. Stroške tožnika je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in, upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), priznalo nagrado za postopek v znesku po tarifni številki 3100 ali 136,50 EUR, nagrado za narok po tarifni številki 3102 ali 126,00 EUR, potne stroške po tarifni številki 6003 v znesku 25,16 EUR ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR. Ob upoštevanju 22 % DDV tožnikovi stroški, ki jih je dolžna povrniti tožena stranka za postopek pred sodiščem prve stopnje, znašajo 375,35 EUR.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.