Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici sta uveljavljali odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi zatrjevanega protipravnega dela policije pri hišni preiskavi 8. 5. 2017 v stanovanju na ... Uveljavljali sta zahtevek za nerazdelno plačilo 6.408,57 EUR premoženjske škode in 4.000 EUR nepremoženjske škode, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je vse zahtevke zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

4. Tožnici sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, uporabe prava in za razvoj prava:

1. Ali lahko civilno sodišče opusti presojo sorazmernosti in ravnovesja moči med organi pregona (državo) na eni strani in osumljenim (domneva nedolžnosti) in lastninsko pravico ter pravico do zasebnosti (glede tožnic) na drugi strani?

2. Kdaj je vstop v stanovanje v smislu petega odstavka 36. člena Ustave v povezavi z 218. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dopusten in je protipravnost izključena? a) Na kateri trenutek je potrebno ugotavljati, ali so podani pogoji za izvedbo hišne preiskave brez odredbe sodišča po 218. členu ZKP? b) Ali zadošča, da država (kot tožena stranka) zatrjuje, da so izpolnjeni pogoji za izvedbo hišne preiskave in nosi dokazno breme, da niso bili izpolnjeni pogoji, tožeča stranka, ali se zaradi ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja dokazno breme prevali na toženo stranko, ki mora ne le trditi, ampak tudi dokazati, da so bili v relevantnem času podani pogoji za izvedbo hišne preiskave brez odredbe sodišča?

3. Glede vprašanja neobrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje in odstopa od standardov obrazložitve.

4. Ali je opustitev pridobitve odredbe in izvedba hišne preiskave po 218. členu ZKP nedopustna, če je v funkciji presenečenja?

5. V kakšnem obsegu se mora pravdno sodišče ukvarjati z izkazanimi utemeljenimi razlogi za sum za poseg v nedotakljivost stanovanja in ali je lahko za pravdno sodišče verjetnost suma nižja, kot velja za kazensko sodišče? Kako se to odraža v presoji in ali opustitev tega kriterija predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka?

6. Ali mora pravdno sodišče pri presoji (ne)dopustnosti hišne preiskave brez izdane odredbe sodišča presojati, ali so bili predmeti oziroma osebe, ki se najdejo med hišno preiskavo, vnaprej dovolj konkretizirani in opredeljeni?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedeni pogoji po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).