Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 25. 8. 2014 in št. ... z dne 5. 6. 2014 ter ponovno odmero pokojnine, ker je presodilo, da je bila predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava.

Ne strinja se z odmerjeno predčasno pokojnino in termina niti ne razume. Obširno opisuje, da se je leta 1974 zaposlil, leta 1983 začel tudi s popoldansko obrtjo in težave s katerimi se je srečeval pri opravljanju s. p. dejavnosti zaradi nekonsistentnih gospodarskih pogojev ter neživljenjskih inšpekcijskih posegov. Kljub temu je po najboljših močeh naredil vse, da je delal 40 let, za nadaljnjo samozaposlitev pa nima več idej, niti moči. Glede predčasne pokojnine, urejene v ZPIZ-2 meni, da gre za nevzdržno anomalijo in neskladnost s 155. členom Ustave RS, saj lahko predpisi učinkujejo za nazaj samo, če to zahteva javna korist, in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Do 1. 1. 2013 je imel pridobljeno pravico do 40 let pokojninske dobe z ali brez dokupa, odmerjena pokojnina pa znaša komaj za dobro polovico izračunanega praga revščine. Pritožbeno sodišče naproša, da vestno prouči in odloči o pritožbi, v primeru negativne sodbe pa mu da pravni pouk, kako lahko nadaljuje postopek pred Ustavnim sodiščem RS in Evropskim sodiščem za človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožnikove izvajane potrebno dodati predvsem naslednje.

5. S prvostopenjsko sodbo je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča bila v predsodnem postopku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Z odločbo z dne 5. 6. 2014 je namreč priznana pravica do predčasne pokojnine od 28. 5. 2014 dalje, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove(2) v znesku 358,07 EUR na mesec. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj(3) je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve zaradi vtoževane višje pokojnine je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(4) (ZPIZ-2), ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje. Novo sistemsko ureditev z zaostrenimi pogoji starostnega upokojevanja in ponovno uvedbo predčasne pokojnine so narekovali javno finančni in demografski razlogi ter izredno neugodno razmerje med številom zaposlenih in številom uživalcev pokojnin. Tako je po novem ZPIZ-2 mogoče pravico do starostne pokojnine pridobiti ob dopolnjenih 65 letih starosti in najmanj 15 letih zavarovalne dobe; ali leta 2014 ob dopolnjenih 64 letih starosti in najmanj 20 letih pokojninske dobe oziroma v istem letu ob dopolnjenih 58 letih in 8 mesecih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa (27. člen). Ob vložitvi zahteve 14. 5. 2014 prej navedeni pogoji za pravico do starostne pokojnine niso bili izpolnjeni, temveč le pogoji za priznanje pravice do predčasne pokojnine.

7. V primeru, kakršen je obravnavani, je izpolnjen dejanski stan iz 29. člena ZPIZ-2, ki ponovno uvaja pravico do predčasne pokojnine. Za priznanje te pravice je bilo potrebno leta 2014 dopolniti prav 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe(5). Sicer je z 31. točko 7. člena ZPIZ-2 predčasna pokojnina opredeljena kot pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom (29. členom ZPIZ-2) in nima pravice do starostne pokojnine. Torej predpisane višje starosti in pokojninske dobe brez dokupa za priznanje pravice do starostne pokojnine.

8. Predčasno pokojnino je mogoče odmeriti le v skladu z 38. členom ZPIZ-2. Ta določa, da se glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, predčasna pokojnina odmeri od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti, trajno zmanjša za 0,3 % (1. odstavek). Hkrati določa, da zmanjšanje ne sme znašati več, kot znaša zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti (2. odstavek). Torej največ 18 %!

9. Pri uporabi cit. določb ZPIZ-2 ob odmeri sporne predčasne pokojnine seveda ni prišlo, niti ni moglo priti do posega v pridobljeno pravico, kot zmotno meni pritožnik, saj do uveljavitve predčasne pokojnine ni imel priznane še nobene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Nova zakonska ureditev instituta „pokojninske dobe brez dokupa“ že po naravi stvari ne predstavlja posega v pridobljeno pravico. Pokojninska doba namreč ni pravica, temveč dejstvo oziroma eden od pogojev za priznanje pravic iz obveznega in pokojninskega zavarovanja. Neugodne demografske, gospodarske in trajne finančne nezmožnosti sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da zagotavlja pravice iz lastnih sredstev, so namreč narekovale uzakonitev strožjih pogojev za starostno upokojevanje in med drugim tudi uvedbo pokojninske dobe brez dokupa. Ta ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (ustava), kot je v ustavno sodni presoji zaradi uveljavljanja večih kršitev človekovih pravic, že ugotovilo Ustavno sodišče RS(6). Nova zakonska ureditev ni niti v nasprotju s 155. členom ustave, ki sicer prepoveduje njeno učinkovanje za nazaj. Zaostreni pogoji se uporabljajo le za naprej, hkrati pa je z ZPIZ-2 (309., 391. in 394 člen) pod določenimi pogoji zagotovljena še nadaljnja uporaba ZPIZ-1, ki je z uveljavitvijo ZPIZ-2 prenehal veljati.

Pri nižji starosti od 65 let (1. odstavek 27. člena), oziroma 64 let leta 2014 (3. odstavek 27. člena) ter dopolnjeni pokojninski dobi 40 let, od katere le določen del predstavlja pokojninsko dobo brez dokupa, se je torej mogoče upokojiti le predčasno (po 29. členu ZPIZ-2). Kot predhodno že poudarjeno, ima takšna upokojitev za posledico trajno, največ 18 % znižanje pokojnine (po 38. členu ZPIZ-2).

10. V zvezi s pritožnikovim nestrinjanjem z višino priznane predčasne pokojnine je potrebno na koncu le še pojasniti, da je višina pokojninske dajatve prvenstveno odvisna od višine pokojninske osnove, od katere se glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerja pokojninska dajatev. Torej od mesečnega povprečja plač ali zavarovalnih osnov, od katerih so bili v aktivni dobi plačevani prispevki. Višina njegove predčasne pokojnine je tako rezultat mehanografske obdelave dosežene nižje starosti od predpisane za starostno upokojitev, dejstva da celotna pokojninska doba ni enaka pokojninski dobi brez dokupa in višine prejetih plač oz. zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

11. Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Saj je dejanska pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in osnov, od katerih je tožnik plačeval prispevke, nižja od najnižje določene oz. zajamčene z zakonom.

(3) Pomeni pri nižji starosti, kot je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(4) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

(5) Ki ni enaka pokojninski dobi brez dokupa!

(6) Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016.