Jedro

Tožnik pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval, saj se za njeno priznanje ne upošteva dokupljena doba. Izpolnjeval pa je pogoje za predčasno pokojnino, urejeno v 29. členu ZPIZ-2. Za leto 2014 je bil določen pogoj starosti 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Odmera predčasne pokojnine je enaka odmeri starostne pokojnine s tem, da se predčasna pokojnina na podlagi 38. člena ZPIZ-2 trajno zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper odločbi toženca št. 11 1010544 z dne 5. 6. 2014 in 1010544 z dne 25. 8. 2014, ker se ni strinjal s priznano pravico do predčasne pokojnine kot tudi ne z njeno višino. Sodišče prve stopnje je zahtevek za odpravo napadenih odločb in ponovne odmere pokojnine zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje starostne pokojnine in tudi ne višje predčasne pokojnine.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava tožnik gradi na tem, da pri odločanju o pravici do starostne pokojnine ni bila upoštevana dokupljena doba. Po uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) se dokupljena doba za priznanje pravice do starostne pokojnine ne upošteva. Poleg tega se za predčasni odhod v pokoj pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do 65 let zmanjša za 0,3 % oziroma največ za 18 %. Pokojninsko dobo je dokupil glede na takrat veljavno zakonodajo in je pričakoval, da bo njegova pokojnina višja. Če dobe sploh ne bi dokupil, bi bil v boljšem položaju. Lahko bi živel tako od pokojnine kot tudi od sredstev, ki jih je vplačal v pokojninsko blagajno. Z odmerjeno pokojnino ni mogoče preživeti, kaj šele dostojno živeti. Gre za poseg v pričakovane pravice, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in s tem za kršitev njenega 2. člena, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država.

5. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusi izpodbijano sodbo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

8. Tožnik je 14. 5. 2014 vložil zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Za odločitev, ali izpolnjuje pogoje zanjo, predstavlja pravno podlago četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2. Ta določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Peti odstavek tega člena ureja prehodno obdobje glede izpolnitve starosti. Za leto 2014 mora moški dopolniti 58 let in 8 mesecev starosti.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnik na dan uveljavitve pravice do pokojnine dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti in 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let 1 mesec in 29 dni pokojninske dobe brez dokupa. Tožnik pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval, saj se za njeno priznanje ne upošteva dokupljena doba. Izpolnjeval pa je pogoje za predčasno pokojnino, urejeno v 29. členu ZPIZ-2. Za leto 2014 je bil določen pogoj starosti 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Odmera predčasne pokojnine je enaka odmeri starostne pokojnine s tem, da se predčasna pokojnina na podlagi 38. člena ZPIZ-2 trajno zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti. Zmanjšanje ne sme presegati 18 % .

10. Tožniku je bila pokojnina pravilno priznana glede na navedeno zakonsko ureditev ob upoštevanju njegove starosti in dopolnjene pokojninske brez dokupa, odmerjena pa je bila z upoštevanjem celotne pokojninske dobe. Zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti mu je bila pokojnina zmanjšana za 18 %.

11. Tožnik se ne strinja s tem, da se za izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne upošteva več vsa dokupljena pokojninska doba, kupljena pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) je določal, da se zavarovancem, ki so se upokojili pred dopolnjeno polno starostjo in niso dopolnili 40 let delovne dobe, temveč pokojninske dobe, pokojnina znižala za vsak manjkajoči mesec do dopolnitve polne starosti za 0,3 %. Pojem „delovna doba“ je bil v 8. členu ZPIZ-1 opredeljen nekoliko širše kot je v veljavnem zakonu pojem “pokojninska doba brez dokupa“. Pokojnina pa je bila enako kot po sedaj veljavni ureditvi odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Zato ne drži navedba tožnika, da je ZPIZ-2 uvedel tako imenovane maluse zaradi neizpolnjevanja pogojev. Določeni so bili že v 53. členu ZPIZ-1. 12. Tožnik vztraja, da gre za poseg v pričakovane pravice. Ustavno skladnost četrtega in petega odstavka 27. člena ZPIZ-2, ki vežeta pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine na pokojninsko dobo brez dokupa, je presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije (1). Strinjalo se je, da je zakonodajalec z določitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine s tem, da je določil strožje pogoje za njeno uveljavitev, posegel v upravičeno pričakovanje zavarovancev, ki v zavarovanje niso bili vključeni obvezno. Pri določitvi novih pogojev je uporabljen kriterij delovne aktivnosti in višina plačanega prispevka. Odločilo je, da je poseg v upravičena pričakovanja v legitimnem javnem interesu, ki je zakonodajalcu glede na spremenjene demografske in gospodarske pogoje narekoval reformo pokojninske zakonodaje. To je dopustno in je skladno z načelom zaupanja v pravno državo (2).

13. Pri spremembi pogojev za naprej tudi ne gre za kršitev načela socialne države. Zakonodajalec ima prosto presojo, ko izbira ukrepe, s katerimi bo uresničeval načelo socialne države. To načelo je splošno pravno načelo, ki se uresničuje s pravico do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave RS. Ta določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti ter da država ureja socialna zavarovanja, med njimi tudi področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S to pravico si zavarovanci zagotavljajo socialno varnost, varnost zaradi starosti ali invalidnosti. Pridobitev pravic in njihova višina pa je odvisna od izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev, zlasti pa od višine pokojninske osnove, od katere je posameznik plačeval prispevke ter glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

14. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Odločba U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016, Ur. l. RS, št. 35/2016. (2)

Ustavno sodišče je tudi v več drugih odločitvah poudarilo, da je poseg v pridobljene pravice prepovedan oziroma je možen le izjemoma. Pokojninska in druga doba je pogoj za pridobitev pravice, ne pa pridobljena pravica. Spreminjanja zakonsko določenih pravic ali pogojev za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej pa ustava ne preprečuje.