Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta 27. 12. 2002 sklenili prodajno pogodbo, s katero se je tožnik zavezal prodati v last in posest tožencu 134 stanovanjskih enot s shrambami in atriji, 80 garaž, 94 zunanjih parkirišč in 16 vrstnih hiš v podaljšani tretji fazi (t. i. soseska A.). Sporna je predvsem zapadlost zadnjega obroka kupnine.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženec plačati tožniku znesek 1.228.236,96 EUR z obrestmi, razvidnimi iz izreka sodbe (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo 42.219,63 EUR z obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da mora toženec v 15 dneh plačati tožniku 481.873,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2006 dalje, 84.669,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2006 dalje in 83.082,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2007 dalje ter znesek kapitaliziranih zamudnih obresti v višini 29.389,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2006 dalje. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. V ostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4. Toženec predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je glede na vsebino določila točke f) drugega odstavka 3. člena Dodatka št. 5 k Osnovni pogodbi in glede na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi I Cpg 1327/2016 z dne 16. 5. 2017 pravilno stališče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zadnji obrok kupnine zapade v plačilo že s prepustitvijo kupljenih nepremičnin v posest tožencu in s prenosom lastninske pravice na toženca, in da za zapadlost zadnjega obroka kupnine ni pomembno, ali je tožnik odpravil vse napake ali ne; (2) ali je glede na to, da je med pogodbenima in pravdnima strankama nesporno, da je vsebina pogodbe v točki f) drugega odstavka 3. člena Dodatka št. 5 k Osnovni pogodbi takšna, da zadnji obrok kupnine zapade v plačilo šele po tem, ko tožnik odpravi vse napake, pravilno stališče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zadnji obrok kupnine zapade v plačilo že s prepustitvijo kupljenih nepremičnin v posest tožencu in s prenosom lastninske pravice na toženca, in da za zapadlost zadnjega obroka kupnine ni pomembno, ali je tožnik odpravil vse napake ali ne; (3) ali ravnanje višjega sodišča, ki potem, ko tako okrožno sodišče kot tudi višje sodišče v prvotnem sojenju, ter nato tudi okrožno sodišče v ponovljenem sojenju, zavzamejo določeno materialno pravno razlago pogodbenega določila oz. pravno podlago, in ko na tej razlagi in pravni podlagi svojo tožbo utemeljuje tudi tožnik ter svojo obrambo toženec, v drugem sojenju svojo odločitev o pritožbi sprejme na podlagi drugačne materialno pravne razlage pogodbenega določila oz. na podlagi druge pravne podlage, ne da bi s pisno vlogo stranki opozorilo na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočilo, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita, predstavlja kršitev določb 25. in 22. člena Ustave ter drugega odstavka 351. člena, drugega odstavka 347. člena, 285. člena in kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); (4) ali ravnanje višjega sodišča, ki se v obrazložitvi, zakaj ni ravnalo po drugem odstavku 351. člena ZPP, sklicuje predvsem na opozorila tožnika, ki naj bi izhajala iz osme vloge tožnika na list. št. 110 in iz vloge tožnika na list. št. 583, pri čemer iz vlog tožnika takšna opozorila ne izhajajo, pomeni kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; (5) ali je bilo višje sodišče v konkretnem primeru dolžno pozvati toženca, da se lahko, glede na to da bo kot pravno podlago za odločitev o pritožbi uporabilo stališče, da ima toženec na voljo samo jamčevalne zahtevke, o tem izjavi oz. poda tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na navedeno pravno podlago relevantni oz. ali bi moralo višje sodišče stranki povabiti na sejo oz. ali je bilo dolžno izvesti pritožbeno obravnavo; (6) ali je materialnopravno pravilno stališče oz. ravnanje višjega sodišča, ki ob ugotovitvi, da lahko kupec sam odloči, ali uveljavlja ugovor neizpolnitve ali ugovor nepravilne izpolnitve, ne glede na trditveno podlago toženca njegov ugovor neizpolnitve prekvalificira v ugovor nepravilne izpolnitve; (7) ali takšno ravnanje višjega sodišča predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določili iz 7., 8. in 214. člena ZPP, zaradi katerih je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, ter bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; (8) ali je glede na vsebino določila točke f) drugega odstavka 3. člena Dodatka št. 5 k Osnovni pogodbi in glede na to, da je med strankama sporno samo še plačilo zadnjega obroka kupnine, pravilno stališče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zadnji obrok kupnine zapade v plačilo že s prepustitvijo kupljenih nepremičnin v posest toženca in s prenosom lastninske pravice na toženca, in da za zapadlost zadnjega obroka kupnine ni pomembno, ali je tožnik odpravil vse napake ali ne; (9) ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, ki je ob nesporni vsebini določila točke f) drugega odstavka 3. člena Dodatka št. 5 k Osnovni pogodbi zaključilo, da dejansko stanje zadošča za zaključek o izpolnitvi pogodbenega dogovora s strani tožnika, ker da naj toženec ne bi zatrjeval, da bi bila popolna izpolnitev bistven element dogovora med strankama, prav tako pa naj toženec ne bi podal trditev o pravno odločilnih okoliščinah, ki bi v zvezi z zahtevkom tožnika za plačilo zadnjega obroka kupnine utemeljevale uporabo določila o sočasni izpolnitvi, ker naj toženec ne bi podal trditev o tem, da naj bi bil pripravljen svoj del obveznosti izpolniti po izpolnitvi tožnika in ker naj toženec ne bi podal trditev o tem, da je že pred pričetkom tega postopka zahteval odpravo tudi v tem postopku uveljavljanih stvarnih napak; (10) ali stališče višjega sodišča, ki je odločitev sprejelo na podlagi navedbe, da naj toženec v svojih ugovorih ne bi trdil, da bi bil pripravljen svoj del obveznosti izpolniti po izpolnitvi tožnika in da je že pred pričetkom tega postopka zahteval odpravo tudi v tem postopku uveljavljanih stvarnih napak, čeprav te trditve toženca izhajajo iz njegovih vlog, predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; (11) ali stališče višjega sodišča, ki je pravno naziranje toženca, da gre pri zadnjem obroku kupnine za pogojno obveznost toženca, ki bi zapadla v plačilo šele in zgolj v primeru, da bi tožnik odpravil vse ugotovljene napake v stanovanjih, opredelilo kot zmotno z argumentacijo, da je v pogodbi dogovorjena fiksna cena, predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev določbe 25. člena Ustave; in (12) ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, ki je pravno naziranje toženca, da gre pri zadnjem obroku kupnine za pogojno obveznost toženca, ki bi zapadla v plačilo šele in zgolj v primeru, da bi tožnik odpravil vse ugotovljene napake v stanovanjih, opredelilo kot zmotno z argumentacijo, da je v pogodbi dogovorjena fiksna cena.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).