Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je bil z delno odločbe UE razlaščen na več parcelah, katerih skupna kvadratura znaša 3517 m2. Sodišče prve stopnje mu je za razlaščene nepremičnine določilo odškodnino, s katero se predlagatelj ni strinjal. Izvedenec je izdelal mnenje in dve dopolnitvi, pri čemer je odgovoril tudi na 106 predlagateljevih pripomb/vprašanj. Za predlagatelja je bila najbolj ugodna cenitev po prvi dopolnitvi, ki jo je sodišče upoštevalo. Predlagatelj je vztrajal, da bi lahko dosegel še višjo odškodnino, če bi sodišče dopustilo odgovor na dodatnih 64 pripomb/vprašanj oziroma če bi postavilo drugega izvedenca.

2. Višje sodišče je pritožbo predlagatelja zavrnilo in je prvostopenjski sklep potrdilo.1 Višje sodišče je med drugim poudarilo, da je bilo na podlagi predlagateljevih pripomb izvedensko mnenje dopolnjeno z dodatnimi vhodnimi podatki v zvezi s primerljivimi transakcijami in pri vrednosti zemljišča dodatno upoštevano dejstvo, da so bili na obravnavanem zemljišču zgrajeni predlagateljevi objekti.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je bil dokaz z izvedencem – cenilcem izveden v skladu z določbami ZPP oziroma ali je bila zaradi nedovolitve predlagatelju postavljati vprašanja na glavni obravnavi in opustitve postavitve novega izvedenca kršena določba 254. člena ZPP in s tem pravica predlagatelja do izjave, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? 2. Ali je bila zaradi nedovolitve predlagatelju postavljati vprašanja na glavni obravnavi o korekcijskih faktorjih, ki jih je izvedenec uporabil v svoji cenitvi kršena pravica predlagatelja do izjave, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? 3. Ali je sodišče v procesnem položaju obravnavane zadeve kršilo procesna pravica, ko ni postopalo v skladu z določbo 254. člena ZPP in ob vzpostavljenem dvomu v pravilnost izvedenskega mnenja opustilo postavitve novega izvedenca? 4. Ali je pribitek zaradi razlastitve, ki ga je določil izvedenec in sodišče sprejelo materialnopravno pravilen oziroma ali je predlagatelj s svojimi pripombami in dokazi uspel vzbuditi dvom v s strani izvedenca določen odstotek pribitka zaradi razlastitve in je sodišče posledično kršilo procesna pravila, ko ni postopalo v skladu z določbo 254. člena ZPP in ob vzpostavljenem dvomu v pravilnost izvedenskega mnenja opustilo postavitve novega izvedenca? 5. Ali je pravnomočna odločitev, da predlagatelju ne pripada odškodnina za objekta, ki sta stala na nepremičnini ob uvedbi postopka razlastitve materialnopravno pravilna? 6. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga v konkretni zadevi predstavlja izvensodna poravnava z dne 15.7.2014, ko je štelo, da tržna vrednost nepremičnine ne zajema vrednosti objektov na nepremičnini?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlagateljev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ).

1 Delna razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje se nanaša na zamudne obresti.