Jedro

Na podlagi izvedenih dokazov je bilo ugotovljeno, da tožnikova ravnanja v času bolniškega staleža ne predstavljajo kršitev navodila osebne zdravnice.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrže v delu, v katerem izpodbija sklep o stroških sodišča druge stopnje. Sicer se revizija tožeče stranke zavrne.

Revizija tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 4. 2012. Toženi stranki je naložilo v plačilo 12.213,60 EUR iz naslova odškodnine po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). V presežku je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo in toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove stroške pravdnega postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sklicevanjem na 2. in 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Druge alineje prvega odstavka 111. člena tožena stranka sploh ni obrazložila, zato odpovedni razlog po tej podlagi ni dokazan. Po zaslišanju tožnikove osebne zdravnice je ugotovilo, da tožnik v času bolniškega staleža ni kršil njenih navodil, zato tudi razlog za odpoved po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazan.

2. Sodišče druge stopnje je po pritožbah tožnika in tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje le glede prisojene odškodnine po 118. členu ZDR, tako da je poudarilo, da mora tožena stranka obračunati bruto odškodnino v znesku 12.213,60 EUR in izplačati neto znesek, zakonske zamudne obresti pa tečejo od neto zneska od 16. 11. 2012 dalje in ne od izteka paricijskega roka kot v prvostopenjski sodbi. V preostalem se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbi in v preostalem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je celotno delovno dobo preživel pri toženi stranki (39 let), je invalid III. kategorije. Odškodnina po 118. členu ZDR je prenizko odmerjena. Od reintegracije je odstopil, da bi se kot prejemnik denarnega nadomestila na zavodu lahko v letu 2013 upokojil pod pogoji ZPIZ-1. Postopek glede predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove (I Pd 18/2012) še ni pravnomočno končan, zato še ni znana višina plače, ki bi se morala upoštevati pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR. Izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o stroških postopka.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnik je s svojimi fizičnimi aktivnostmi 7. 3. 2012 kršil navodila zdravnice. Sodišče je upoštevalo le izpovedbo osebne zdravnice, ni pa postavilo izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagala tožena stranka, da bi objektivno ocenil, ali se je tožnik držal navodil osebne zdravnice. Tožnik je 7. 3. 2012 opravljal lažja fizična dela, zato so bila kršena navodila, ki so to prepovedala. Tožniku se je zdravstveno stanje poslabšalo 8. 3. 2012 - tj. en dan po njegovih nedovoljenih aktivnostih. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa ni vsebovano v 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR kot posebej pogoj za obstoj odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje protispisno zaključi, da so navodila s prepovedjo lažjih fizičnih del veljala le do 1. 3. 2012, saj so po izpovedbi osebne zdravnice glede tega veljala še naprej, v pisni obliki pa so bila izražena za nazaj dne 19. 3. 2012. Sodišče druge stopnje pa se do navedene protispisnosti ne opredeli.

5. Reviziji sta bili v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena nasprotnima strankama. Tožena stranka v odgovoru na tožnikovo revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija tožeče stranke delno ni dovoljena.

7. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških, kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

8. V preostalem delu revizija tožeče stranke ni utemeljena. Prav tako ni utemeljena revizija tožene stranke.

9. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

10. Neutemeljen je revizijski očitek tožene stranke, da bi moralo sodišče postaviti izvedenca medicinske stroke in da se ne bi smelo opreti le na izpovedbo tožnikove osebne zdravnice, s čimer naj bi bile kršene določbe pravdnega postopka. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala kršitev navodil pristojnega zdravnika. Ugotovljeno je bilo, da je moral tožnik v spornem obdobju spoštovati navodila svoje osebne zdravnice, ki je bila pristojna zdravnica za podajo zdravniških navodil v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je bilo odločilno dejstvo v tej zadevi spoštovanje navodila pravilno presojano predvsem na podlagi pričanja tožnikove osebne zdravnice, ki je na podlagi predočenih dejstev o tožnikovem ravnanju v kritičnem razdobju podala oceno, da njena navodila niso bila kršena pod določenimi predpostavkami (če bi tožnik intenzivneje delal na mejni obravnavi, kar pa ni bilo ugotovljeno na podlagi drugih izvedenih dokazov). Izvedenec zato ni predstavljal primernega dokaznega sredstva o ugotavljanju spoštovanju navodila osebne zdravnice, saj ta najbolje ve, kakšna navodila mu je dala in ali so kasnejša njegova ravnanja letem nasprotovala.

11. Neutemeljen je tudi revizijski očitek tožene stranke, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, do česar se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Odločilni razlog nižjih sodišče je, da tožnik 7. 3. 2012 ni kršil navodil osebne zdravnice s tem, ko se je udeležil in sodeloval pri mejni obravnavi. Sodišči sta pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevali tudi fotografije tožnikovega udejstvovanja tega dne, ki jih je priskrbel detektiv tožene stranke, tožnikova osebna zdravnica pa se je izjasnila prav glede tožnikovega upoštevanja njenih navodil glede na opisano in s slikovnim gradivom dokumentirano delovanje tožnika. Osebna zdravnica je glede na svoje navodilo, ki ga je dala 1. 3. 2012 najprej ustno, nato pa še 19. 3. 2012 pisno za nazaj, izpovedala (tudi v zvezi z vprašanjem, ali je šlo pri tožniku za lažje fizično delo), da tožnikovo delo ne šteje za kršitev svojih navodil. Sporna obremenitev tožnika bi bila zanjo daljše delo oziroma dvigovanje bremen nad 10 kg. Dvigovanje manjših bremen (do 10 kg) pa ni ocenila kot kršitev navodila. Sodišče prve stopnje je nadalje predvsem na podlagi zaslišanja tožnika ter njegovega sina in žene ter detektiva tožene stranke ugotovilo, da tožnik v spornem obdobju od 6. 3. do 12 .3. 2012 ni opravljal del (sprehodi, nakupi in udeležba na mejni obravnavi), ki bi bila v nasprotju z navodili osebne zdravnice. Manjša nedoslednost pri navajanju lažjega fizičnega dela kot dovoljenega, ker naj ne bi poslabšalo tožnikovega zdravstvenega stanja (11. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe) še ne pomeni protispisnosti po 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz dokaznega zaključka, ki temelji na oceni osebne zdravnice, namreč izhaja, da se je sodišče oprlo pri definiciji dovoljene aktivnosti tožnika v času bolniškega staleža na oceno osebne zdravnice, ki (kratkega oziroma občasnega) dela z dvigovanjem bremen do 10 kg ni ocenila kot lažje fizično delo, ki je bilo v njenem navodilu odsvetovano.

12. V skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika. Na podlagi izvedenih dokazov je bilo ugotovljeno, da tožnikova ravnanja v času bolniškega staleža ne predstavljajo kršitev navodila osebne zdravnice. Zato ni obstajal odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in je izredna odpoved nezakonita. Resda - kot trdi tožena stranka - poslabšanje zdravstvenega stanja ni poseben zakonski dejanski znak pri tem odpovednem razlogu, temveč je bistveno samo (ne)spoštovanje navodil pristojnega zdravnika. Vendar pa je lahko poslabšanje oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja dodaten indic o dejanskem delavčevem spoštovanju zdravniških navodil. V obravnavani zadevi pa sta nižji sodišči ugotovili, da se tožnikovo zdravstveno stanje zaradi očitanih mu ravnanj v izredni odpovedi ni poslabšalo.

13. Neutemeljeno je tožnikovo revizijsko zavzemanje za višjo odškodnino po 118.členu ZDR. Odškodnino po 118. členu pomeni odmero oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu - torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Tožniku je bila po presoji revizijskega sodišča pravilno priznana odškodnina v višini plač, ki so bile določene na podlagi povprečja zadnjih treh mesečnih bruto plač. Za izračun povprečja plač se ne more uporabiti zneskov plač po predhodno podpisani pogodbi o zaposlitvi, ampak se morajo uporabiti zneski plač po aktualno veljavni pogodbi o zaposlitvi ob sami odpovedi. Sama višina je primerna glede na to, da je tožnik v celoti umaknil reintegracijski zahtevek, se po odpovedi takoj zaposlil za en mesec, nato pa prejemal nadomestilo na zavodu za zaposlovanje do upokojitve. Ustrezno je upoštevana njegova starost (57 let) ter dolžina zaposlitve pri toženi stranki in njenih prednikih (37 let - ne 39 kot nedovoljeno uveljavlja revizija po tretjem odstavku 370. člena ZPP).

14. Ker z revizijo uveljavljani razlogi tožene stranke niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Enako je v dovoljenem delu zavrnilo tudi tožnikovo revizijo.