Jedro

Domnevna kršitev 6. točke 70. člena ZPP mora biti obrazložena v smislu vzročne zveze med kršitvijo in nezakonitostjo sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da so tožnice na podlagi priposestvovanja postale lastnice dela parcele številka 2826/0 k. o. ... v obsegu in obliki, razvidnih iz skice izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del izreka; s pritožbo izpodbijano sodbo je potrdilo.

2. Toženec je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije. Bistveni poudarki sicer obsežnega predloga so, da bi moralo sodišče druge stopnje sodbo prvostopenjskega sodišča razveljaviti, ker je del procesnih dejanj opravila sodnica, ki bi morala biti (in je od določene faze postopka dalje tudi bila) izločena, ker je bilo napačno uporabljeno procesno pravilo o prekluziji in ker ni bila opravljena dolžnost korekcije očitno previsoko navedene vrednosti spornega predmeta.

3. Predlog ni popoln.

4. Po določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zlasti jo dopusti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni in glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Da bi Vrhovno sodišče, ki je po določbi drugega odstavka 367. a člena ZPP pristojno za odločanje o dopustitvi revizije, lahko presodilo, ali vprašanje, glede katerega je podan predlog za dopustitev revizije, ustreza pogojem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, mora predlagatelj po določbi četrtega odstavka 367. b člena ZPP natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Stroge formalne zahteve iz prejšnje točke obrazložitve v konkretnem primeru niso bile izpolnjene. V primeru izločitve sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP namreč niso neveljavna vsa pravdna dejanja, ki jih je ta sodnik opravil, pač pa le tista, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan ta izločitveni razlog. In če procesna dejanja opravlja tudi potem, ko je za izločitveni razlog sodnik zvedel, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima vedno za posledico neizpodbojno domnevo, da je procesna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. To namreč skladno z določbo 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP velja le za ostale primere izločitve, ki so določeni v 1. do 5. točki 70. člena ZPP. Kršitev določbe o neučinkovanju procesnih dejanj, ki jih je potem, ko je zvedel za razlog za svojo izločitev, opravil sodnik, pomeni relativno postopkovno kršitev, pri relativnih kršitvah pravil postopka pa mora biti zatrjevana in izkazana možnost vzročne zveze med kršitvijo in zakonitostjo in pravilnostjo sodbe. Tega pa predlog za dopustitev revizije ne pove; ni jasno, katera dejanja je, preden je bila izločena, pa po tistem, ko je zvedela za razlog za izločitev, opravila sodnica A. A. in tudi ne, kako je okoliščina, da je ta (Vrhovnemu sodišču, ki ne razpolaga s pravdnim spisom, neznana) dejanja opravila imenovana sodnica, vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. V zvezi s prekluzijo novih trditev in dokazov po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, toženec v predlogu graja postopanje sodišče prve in ne druge stopnje, pri čemer prezre, da je predlog za dopustitev revizije mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena v zvezi s prvim odstavkom 367. a člena ZPP). Opredelitev vrednosti spornega predmeta pa na vsebino odločitve ni vplivala.

7. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena ZPP je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrglo.