Jedro

Zaradi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta za oba tožnika, ki nista enotna sospornika in ker pri navadni subjektivni kumulaciji pa ne pride v poštev seštevanje vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP, revizija oziroma predlog za dopustitev revizije nista dovoljena.

Predlog tudi ni popoln. Predpisani vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena njuna pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev, da sta tožnika s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na nepremičnini – parceli 506/17, pripisani k vl. št. 212 k.o. ..., vsak do ½. Vprašanje, na katerega naj odgovori Vrhovno sodišče, se nanaša na dobrovernost pridobitelja lastninske pravice pri neodplačnem pravnem poslu, in sicer ali se dobra vera pri neodplačnem prenosu nepremičnine v primeru uporabe drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika vselej domneva ali jo mora ob smiselni uporabi drugega in tretjega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika pridobitelj dokazati. Navrže bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj toženca ne ponudila trditvene podlage o nedobrovernosti tožnikov, vprašanje pa naj bi se nanašalo tudi na dokazno breme o dobrovernosti originarnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini.

2. Predlog ni popoln in ni dovoljen.

3. Ne glede na to, da zaradi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta za oba tožnika, ki nista enotna sospornika(1), pri navadni subjektivni kumulaciji pa ne pride v poštev seštevanje vrednosti po petem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), revizija oziroma predlog za dopustitev revizije po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nista dovoljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog tudi ni popoln. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu ZPP. Predpisani vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa. Tožeča stranka v predlogu res postavlja pravna vprašanja(2), vendar pa je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Zgolj (delen) prepis generalne klavzule iz prvega odstavka 367.a člena ZPP brez kakršnegakoli pojasnila, zakaj je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, ne zadošča. 4. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožeče stranke nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

Op. št. (1): Že zgolj vprašanje dobrovernosti kot subjektivnega elementa bi bilo lahko za vsakega od njiju rešeno različno.

Op. št. (2): Pri čemer prvo, ki se tiče dobrovernosti pridobitelja, za odločitev ni pomembno, kar je izrecno poudarilo sodišče druge stopnje in se iz tega razloga do vprašanja niti ni opredeljevalo, drugi dve (glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka in dobre vere originarnega pridobitelja) pa ostajata zgolj navrženi in na (preveč) abstraktni ravni.